Raziskovanje faktorja vpliva PLOS ONE pri pospeševanju odprte znanosti

Akademske publikacije so pomemben del znanstvenih raziskav in imajo pomembno vlogo pri posredovanju znanja širši javnosti. Razvoj revij z odprtim dostopom, ki omogočajo prost dostop do znanstvenih raziskav, ne da bi bila potrebna naročnina, je v zadnjih letih predstavljal izziv za tradicionalni model objavljanja. PLOS ONE izstopa med temi publikacijami z odprtim dostopom in je znan po svojem edinstvenem pristopu k širjenju znanstvenega znanja.

V tem članku bomo obravnavali faktor vpliva PLOS ONE, kot so pomembne značilnosti, merila za objavo, postopek recenziranja, zaveza k odprtemu dostopu in druge pomembne teme.

Kaj je faktor vpliva revije?

Faktor vpliva revije je statistični podatek, ki izračunava povprečno število citatov člankov, objavljenih v določeni reviji v določenem časovnem obdobju. Faktor vpliva se izračuna tako, da se skupno število citatov člankov, objavljenih v reviji v določenem letu, deli s skupnim številom člankov, objavljenih v istem letu.

Pogosto se uporablja za oceno pomembnosti revije, saj višji faktorji vpliva pomenijo, da je revija na svojem področju zelo brana in citirana. Raziskovalci, založniki in agencije za financiranje lahko s tem kazalnikom ocenijo kakovost in vpliv raziskav, objavljenih v določeni reviji.

Opozoriti je treba, da faktor vpliva ni popolno merilo vpliva revije in je bil zaradi različnih razlogov postavljen pod vprašaj. Faktor vpliva je na primer lahko pristranski do revij, ki objavljajo pregledne članke, ali revij s področij, na katerih je večja verjetnost, da bodo članki citirani, kot je klinična medicina. Poleg tega lahko spodbuja objavo študij, za katere je večja verjetnost, da se bodo na njih sklicevali, namesto študij, ki so bolj izvirne ali imajo večji vpliv na družbo.

Kaj je faktor vpliva PLOS ONE?

PLOS ONE je od svoje ustanovitve leta 2006 ena najuspešnejših revij z odprtim dostopom na svetu. Redno se uvršča med najboljše revije na svojem področju, njen faktor vpliva pa se je sčasoma postopoma povečeval.

Faktor vpliva PLOS ONE je leta 2020 znašal 3,240, leta 2021 pa se je še izboljšal in dosegel 3,752, kar je najvišja vrednost po letu 2012. Faktor vpliva revije že vrsto let neprekinjeno presega vrednost 2,0, kar kaže na njeno predanost objavljanju visokokakovostnih raziskav na različnih področjih.

Področje uporabe PLOS ONE

PLOS ONE objavlja izvirne raziskovalne članke s številnih znanstvenih področij, vključno z biologijo, medicino, fiziko, inženirstvom, računalništvom, psihologijo in drugimi. Področje uporabe revije je široko in spodbuja članke, ki poudarjajo pomembne znanstvene rezultate.

Širina revije PLOS ONE je značilna, saj revija pri izbiri objave članka ne upošteva zaznane vrednosti ali učinka ugotovitev raziskav. Namesto tega se revija osredotoča na znanstveno zanesljivost raziskave in njeno zmožnost prispevati k znanstveni skupnosti. Ta metoda zagotavlja, da bistveni znanstveni rezultati niso zapostavljeni zaradi domnevnega pomanjkanja učinka ali privlačnosti, in omogoča objavo širšega spektra raziskav.

Vrste člankov

Raziskovalni članki: To so najpogostejše vrste člankov, objavljenih v PLOS ONE. V njih so predstavljeni novi znanstveni rezultati, ki temeljijo na izvirnih raziskavah. Tipična znanstvena struktura raziskovalnih člankov vključuje uvod, metode, rezultate in razprave. Ugotovitve, navedene v raziskovalnih člankih, morajo biti podprte s podatki, ki so zanesljivi in statistično utemeljeni.
Kratka poročila: Kratka poročila so krajši prispevki, ki ponujajo predhodne ali manjše rezultate raziskav. Običajno niso daljša od 3000 besed in ne vsebujejo toliko informacij kot raziskovalni članki. V njih morda ni enake stopnje statistične analize kot v raziskovalnih člankih in lahko podajajo raziskovalne ugotovitve.
Metodološki članki: Članki o metodologiji opisujejo nove ali boljše načine izvajanja znanstvenih raziskav. Lahko se osredotočajo na razvoj novih statističnih metod, poskusnih načrtov ali pristopov k analizi podatkov.
Uredniški članki: Uredniški članki so mnenjske izjave o aktualnih znanstvenih vprašanjih. Uvodnike pogosto objavljajo uredniki revije, lahko pa jih napišejo tudi povabljeni strokovnjaki za določeno temo.
Perspektive: Ti članki ponujajo alternativni pogled na znanstveno vprašanje. Pogledi lahko temeljijo na osebnih izkušnjah ali na izvirnem pristopu k analizi ali razlagi podatkov.
Pregledi knjig: To so recenzije knjig o znanstvenih raziskavah. Recenzije knjig pogosto pišejo povabljeni strokovnjaki s svojih področij.
Predtiski: recenzirane različice raziskovalnih člankov, ki še niso bili objavljeni. PLOS ONE sprejema predtise in spodbuja avtorje, da dajo svoje predtise na voljo javnosti. Predtiski se ne štejejo za predhodne objave in ne vplivajo na postopek strokovnega pregleda.

Merila za objavo

PLOS ONE ima stroge zahteve za objavo, ki jih morajo avtorji upoštevati, če želijo, da se njihovo delo upošteva za objavo. Ta merila zagotavljajo, da so objavljene raziskave kakovostne in stroge ter da upoštevajo etične standarde.

V nadaljevanju so navedena glavna merila za objavo v PLOS ONE:

Znanstvena strogost: Raziskava mora biti znanstveno utemeljena, z jasno opredeljenimi cilji, zanesljivimi podatki in ustrezno statistično analizo.
Izvirnost in pomen: raziskovalni projekt mora biti edinstven in imeti potencial, da pomembno prispeva k svojemu področju.
Reproduktibilnost in preglednost: Raziskavo je treba razviti in izvesti tako, da lahko drugi raziskovalci ponovijo njene rezultate. Avtorji morajo navesti tudi ustrezno gradivo in dokumentacijo, ki omogočata preglednost in kontrolo raziskave.
Etični standardi: Pri raziskovanju je treba upoštevati etične standarde in smernice ter prijaviti morebitna navzkrižja interesov.
Jasnost in berljivost: Rezultati raziskave morajo biti izraženi v jasnem in jedrnatem jeziku z dovolj informacijami, da bralci lahko razumejo raziskavo in njene posledice.

Postopek medsebojnega pregleda

Da bi zagotovili, da so vsi objavljeni članki strokovno pregledani in kakovostni, PLOS ONE uporablja večstopenjski postopek uredniškega pregleda in ocenjevanja.

Najprej se opravi notranje preverjanje kakovosti, da se odkrijejo morebitne težave, kot so konkurenčni interesi, skladnost z etičnimi standardi, razpoložljivost podatkov, razkritja finančnih informacij ter znanstvene ali politične zahteve. Na tej točki se lahko od avtorjev zahteva, da spremenijo ali pojasnijo.

Po uspešno opravljenem preverjanju kakovosti je vsak članek dodeljen članu uredniškega odbora, ki opravi strokovni pregled in se odloči, ali bo rokopis sprejel, zavrnil ali priporočil spremembe. Na voljo je izčrpen pregled uredniškega postopka in postopka strokovnega pregleda.

Časovni razpored revije

Ta preglednica prikazuje različne faze objave in predvidene roke za vsak postopek, in sicer od januarja 2020 do junija 2022. V podatke so vključeni čas do prve uredniške odločitve, čas do prve odločitve, čas do končne odločitve, čas do sprejetja in čas do objave.

Faza objave	januar - junij 20	julij - december 20	januar - junij 21	julij - december 21	januar - junij 22
Čas do prve uredniške odločitve (zavrnitev ali strokovni pregled)	12 dni	16 dni	12 dni	15 dni	17 dni
Čas do prve odločitve	44 dni	47 dni	48 dni	53 dni	62 dni
Čas do končne odločitve (zavrnitve ali sprejetja)	83 dni	84 dni	90 dni	105 dni	118 dni
Čas do sprejetja	144 dni	149 dni	157 dni	170 dni	196 dni
Čas do objave	169 dni	162 dni	170 dni	177 dni	205 dni
Čas od sprejetja do objave	13 dni	11 dni	10 dni	9 dni	10 dni

Pristojbine za objavo

Naslednja preglednica povzema honorarje za objavo PLOS ONE od 6. februarja 2023:

Vrsta članka	Pristojbina za objavo (USD)
Protokol registriranega poročila	$1,477
Registrirano poročilo Člen	$856
Laboratorijski protokoli	$1,214
Študijski protokoli	$1,931
Vsi drugi članki	$1,931

Več informacij je na voljo tukaj.

Odprti dostop

PLOS ONE je strokovnjak na področju odprtega dostopa, kar pomeni, da so vsi članki, objavljeni v reviji, prosto dostopni vsem bralcem, brez omejitev ali zahtev po naročnini. To ne omogoča le večje dostopnosti znanstvenih raziskav, temveč tudi zagotavlja, da so izsledki študij dostopni vsem, od raziskovalcev do širše javnosti. Več informacij o odprtem dostopu v "Kaj je odprta znanost in zakaj je pomembna za raziskave.“

Poleg tega je PLOS ONE objavljen pod licenco Creative Commons, zlasti CC BY, ki omogoča ponovno uporabo, razširjanje in nadgradnjo objavljenih člankov z navedbo avtorjev izvirnika. Ta metoda spodbuja odprto znanost, saj omogoča širšo uporabo in deljenje rezultatov raziskav ter s tem pospešuje napredek znanosti.

Izdelajte osupljive znanstvene infografike brez predhodnih izkušenj z oblikovanjem

Mind the Graph ima obsežno knjižnico znanstveno natančnih ilustracij s številnih področij, kot so biologija, medicina, kemija in fizika. Idealna alternativa za raziskovalce brez predhodnega oblikovalskega znanja, ki želijo ustvariti izjemne znanstvene infografike.