V enaindvajsetem stoletju so družbeni mediji spremenili način komuniciranja in izmenjave informacij. Razvili so se v močno orodje za povezovanje z vsega sveta in pomembno vplivajo na to, kako se izvajajo, izmenjujejo in javnosti sporočajo znanstvene raziskave.
V tem članku bomo raziskali pomen znanosti in družbenih medijev ter priložnosti in izzive, ki jih njihova uporaba prinaša pri znanstvenem raziskovanju in komuniciranju.
Kako sta povezana znanost in družbeni mediji?
Družbeni mediji so postali vse pomembnejši na področju znanosti, kar prinaša številne prednosti za raziskovalce in znanstveno skupnost.
Ena glavnih prednosti družbenih medijev je, da akademikom omogočajo medsebojno komuniciranje, razvijanje poklicnih mrež in izmenjavo ugotovitev. Znanstveniki lahko družbene medije uporabljajo za sporočanje rezultatov svojih raziskav, s čimer pomagajo povečati izpostavljenost in učinek znanstvenih raziskav, saj dosežejo širše občinstvo zunaj skupnosti.
Družbeni mediji lahko olajšajo tudi izmenjavo podatkov in virov, kar lahko privede do učinkovitejših in bolj skupnih raziskav, s čimer se pospešijo znanstvena odkritja in zmanjša podvajanje dela.
Poleg tega se lahko družbeni mediji uporabijo za sodelovanje akademikov z drugih področij, ki sicer ne bi imeli priložnosti sodelovati. To lahko privede do novih raziskovalnih idej in tem ter multidisciplinarnih pristopov k znanstvenim izzivom.
Nazadnje, družbeni mediji lahko služijo vključevanju javnosti v znanost in razvoju znanstvenega razumevanja ter s tem povečujejo zaupanje javnosti in podporo znanstvenim raziskavam.
Pomen uporabe družabnih medijev za obveščanje o znanstvenih odkritjih
Družbeni mediji lahko povečajo učinek raziskav in spodbujajo znanstveno razumljivost z interakcijo z večjim občinstvom, pridobivanjem povratnih informacij v realnem času in izboljšanjem ozaveščenosti javnosti o znanosti. Obstaja več primerov, ko so družbeni mediji pomembno prispevali k napredku znanosti, kar dokazuje njihovo pomembnost:
- Izbruh ebole v Zahodni Afriki: Med epidemijo ebole leta 2014 v Zahodni Afriki so se družbeni mediji uporabljali za spremljanje prenosa bolezni ter razširjanje informacij o preventivi in zdravljenju. Znanstveniki in strokovnjaki s področja javnega zdravja so družbene medije uporabljali za komuniciranje med seboj in z javnostjo ter za usklajevanje odziva na izbruh bolezni.
- Spremljanje potresov: Družbeni mediji se uporabljajo za spremljanje potresov in drugih naravnih nesreč. Med potresom in cunamijem na Japonskem leta 2011 je bil na primer Twitter uporabljen za sporočanje informacij o nesreči in iskanje pogrešanih ljudi.
- CORD-19 (nabor odprtih raziskovalnih podatkov COVID-19): Nabor podatkov CORD-19 je rezultat sodelovanja znanstvenikov, raziskovalcev in tehnoloških podjetij, da bi zagotovili popoln vir za znanstvene raziskave COVID-19. Pobuda se je začela na družbenih omrežjih leta 2020, ko so raziskovalci na Twitterju objavili poziv k ukrepanju s prošnjo za pomoč pri sestavljanju zbirke znanstvenih raziskav o COVID-19.
Pobude na področju znanosti in družbenih medijev
Vse večja uporaba družbenih medijev in drugih spletnih platform za znanstveno komuniciranje je povzročila tudi številne pobude za boljše razumevanje vpliva znanosti in družbenih medijev.
Altmetric
Altmetric, metodo za količinsko opredelitev vpliva raziskovalnih rezultatov na družbene medije, medije z novicami, bloge in druge spletne platforme, je bil eden od njih. Omogoča celovitejši prikaz pozornosti, ki so je deležne raziskave. Preberite "Altmetric: popoln vodnik za povečanje prepoznavnosti vaših raziskav", če želite razumeti več.
Zgodba o vplivu in okvir za odprto znanost (OSF)
Zgodba o vplivu in Okvir odprte znanosti (OSF) tudi ti dve spletni platformi, ki služita za organizacijo in distribucijo rezultatov raziskav. Impactstory se osredotoča na alternativne ukrepe za ocenjevanje vpliva raziskav, kot so omembe v družbenih medijih, prenosi in citati, OSF pa na orodja za organizacijo in distribucijo raziskovalnih projektov, kot so preprinti, podatki in programska oprema.
Dezinformacije in lažne novice v družbenih medijih
Dezinformacije in lažne novice v družbenih medijih so resni izzivi, ki se še razvijajo. Dezinformacije so namerno razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij, medtem ko so lažne novice namerno širjenje lažnih ali izdelanih zgodb.
Omrežja družbenih medijev so bila kaznovana zaradi svoje vloge pri širjenju napačnih informacij in lažnih novic ter so začela razvijati številne protiukrepe.
Nekatere platforme so na primer uvedle postopke preverjanja dejstev in zmanjšale izpostavljenost informacij, ki so bile prepoznane kot lažne ali zavajajoče. Druge imajo vzpostavljene standarde, ki omejujejo določene vrste napačnih informacij ali zahtevajo namestitev oznak na objave, ki vsebujejo sporno gradivo.
Vendar je za spopadanje z izzivom dezinformacij in lažnih novic v družbenih medijih potrebna kompleksna in dolgotrajna strategija. Izboljšanje medijske pismenosti, spodbujanje odgovorne izmenjave informacij, podpora neodvisnim organizacijam za preverjanje dejstev in odgovornost platform za njihovo vlogo pri širjenju dezinformacij in lažnih novic so alternativne možnosti za spopadanje s temi resnimi in zaskrbljujočimi izzivi.
Več kot 70.000 natančnih znanstvenih podatkov za povečanje učinka
Z uporabo številk lahko povečate učinek svoje raziskave, z ustreznim orodjem pa si lahko olajšate delo. Oglejte si Opazujte graf in se seznanite s tem odličnim orodjem, ki vam ponuja več kot 70.000 številk, s katerimi boste lahko opravili odlično raziskavo.
Naročite se na naše novice
Ekskluzivna visokokakovostna vsebina o učinkovitih vizualnih
komuniciranje v znanosti.
