Rasizem v znanosti: Več kot se zdi na prvi pogled

Rasizem je pomemben del zgodovine človeštva in do danes se je dogajal po vsem svetu. Zaradi te krute prakse diskriminacije ljudi na podlagi njihove barve kože, rojstva in veroizpovedi so ljudje bolj nesrečni kot katera koli druga bitja.

Še huje je, da je edina stvar, v katero bi morali ljudje verjeti, "znanost", skozi zgodovino podpirala rasizem. Rasizem v znanosti je nekaj, česar mnogi ne vedo, in v tem članku bomo podrobno spoznali, v kaj je znanost prepričala ljudi, ko gre za rasizem, in kako je to vplivalo na celo vrsto ljudi.

Kako se rasizem širi v znanosti?

Rasizem je škodljivo in razširjeno vprašanje, ki vpliva na številne vidike družbe, tudi na področje znanosti. Čeprav znanost pogosto velja za objektivno in nepristransko, ni imuna na enake predsodke in pristranskost, kot obstajajo drugje.

Rasizem se lahko v znanstvenih raziskavah kaže na različne načine, na primer s premajhno zastopanostjo nekaterih rasnih skupin ter uporabo rasnih stereotipov in predsodkov pri analizi in razlagi podatkov.

Ena od najbolj opaznih oblik rasizma v znanosti je premajhna zastopanost nekaterih rasnih skupin v znanstvenih raziskavah. To ima lahko negativne posledice, na primer neučinkovite ali škodljive medicinske terapije za pripadnike različnih barv, ki niso bili ustrezno zastopani v kliničnih raziskavah.

Razlogi za to premajhno zastopanost so zapleteni, vendar so pogosto povezani s potrebo po večji raznolikosti med samimi znanstveniki. Kadar v znanstveni skupnosti prevladuje določena rasna ali etnična skupina, lahko njihovi pogledi in raziskovalne prednostne naloge nehote izključujejo izkušnje in potrebe drugih skupin.

Psevdoznanost, zaradi katere je rasizem postal dobra praksa:

Bolj kot znanost je pojav psevdoznanosti poguben, ker je večina od njih podpirala rasizem in je prišla z nelogičnimi razlagami, za katere so ljudje mislili, da so resnične. Navedli smo nekaj praks, ki jih je uvedla psevdoznanost:

Evgenika

Evgenika je diskreditirana znanstvena teorija, ki predlaga izboljšanje človeške rase s selektivnim razmnoževanjem posameznikov z želenimi lastnostmi in odvračanjem tistih z nezaželenimi lastnostmi od razmnoževanja.
Ta teorija podpira rasistične politike, vključno s prisilno sterilizacijo in omejitvami priseljevanja, ki so posebej usmerjene proti barvnim prebivalcem.

Frenologija

Frenologija Je diskreditirana znanstvena teorija, ki trdi, da lahko konfiguracija in dimenzije lobanje razkrijejo intelektualne sposobnosti in osebnostne lastnosti posameznika. Ta teorija je bila uporabljena za potrditev rasističnih prepričanj, da so nekatere rase po naravi bolj inteligentne ali agresivne od drugih na podlagi domnevne oblike njihovih lobanj.

Socialni darvinizem

Socialni darvinizem je psevdoznanstvena teorija, ki uporablja načela naravne selekcije v človeških družbah in trdi, da so nekatere rase ali družbeni razredi prirojeno boljši od drugih in da je normalno, da močnejši prevladujejo nad šibkejšimi.
Ta teorija je bila uporabljena za upravičevanje kolonializma in imperializma ter politik, ki so dajale prednost bogatim in vplivnim, medtem ko so zatirale revne in prikrajšane.

Znanstveni rasizem v zgodovini človeštva:

V 19. stoletju se je znanstveni rasizem še bolj zakoreninil, saj so znanstveniki uporabljali novo razvite metode, kot sta kraniometrija (merjenje velikosti in oblike lobanje) in frenologija (preučevanje izboklin na lobanji), da bi podprli trditve o rasni prevladi.
Primer je ameriški zdravnik Samuel Morton, ki je zbiral lobanje z različnih koncev sveta in z njimi dokazoval, da imajo Evropejci večje možgane in so zato intelektualno naprednejši od drugih ras.

V 20. stoletju je rasizem v znanosti postal še bolj zahrbten, ko so znanstveniki poskušali dokazati biološko podlago rasnih razlik. Zloglasen primer je poskus s sifilisom v Tuskegeeu, v katerem so afroameriške moške namerno pustili brez zdravljenja za sifilis, da bi preučili naravni potek bolezni.

Poskus je trajal 40 let, v tem času pa so moškim odrekli zdravljenje tudi po odkritju penicilina kot zdravila za bolezen. Ta študija jasno kaže, kako se lahko rasizem kaže v znanstvenih raziskavah, kar ima uničujoče posledice za marginalizirane skupnosti.

Žal nekateri posamezniki in skupine še danes spodbujajo znanstveni rasizem, pogosto s psevdoznanstvenimi trditvami o genetiki ali inteligenci. Nekatere skupine belih supremacistov na primer trdijo, da so ljudje evropskega porekla genetsko superiorni drugim rasam. Hkrati nekateri zagovorniki medicine, ki temelji na rasi, navajajo trditve o prirojenih bioloških razlikah med rasami, ki niso podprte z znanstvenimi dokazi.

Kako znanstveni rasizem vpliva na splošno razumevanje znanosti?

Danes se rasizem v znanosti pojavlja na različne načine. Pomemben primer je nezadostna zastopanost barvnih ljudi na znanstvenih področjih, kar povzroča pomanjkanje raznolikosti v raziskavah in omejeno razumevanje življenjskih izkušenj marginaliziranih skupin.

Druga oblika rasizma v znanosti je ohranjanje rasističnih stereotipov v znanstveni literaturi, na primer prepričanje, da so nekatere rase po naravi bolj nagnjene k nasilju ali kriminalnemu vedenju. Te predstave pogosto temeljijo na nepopolnih ali pomanjkljivih podatkih, vendar lahko kljub temu pomembno vplivajo na javno dojemanje in oblikovanje politik.

3 koraki za boj proti rasizmu v znanosti

Priznavanje problema - Prvi korak k odpravljanju rasizma v znanosti je priznanje njegove prisotnosti in zaveza k spremembam.
To vključuje dejavno prepoznavanje in obravnavanje primerov rasizma tako v znanstvenih raziskavah kot v širši družbi ter prizadevanje za večjo raznolikost na znanstvenih področjih in zagotavljanje dostopa marginaliziranih skupnosti do znanstvenih virov in priložnosti.

Izboljšanje preglednosti - Pomemben korak je tudi izboljšanje preglednosti in odgovornosti pri znanstvenih raziskavah. To je mogoče doseči tako, da so podatki in metode javno dostopni, kar omogoča drugim raziskovalcem, da preučijo in reproducirajo ugotovitve.
Pomeni tudi prepoznavanje in obravnavanje morebitnih navzkrižij interesov in pristranskosti v znanstveni skupnosti, kot je vpliv financiranja podjetij na rezultate raziskav.

Pogled z etičnega vidika - Nazadnje, pri znanstvenih raziskavah je treba dati prednost etičnim vidikom. To vključuje zagotavljanje, da se raziskave izvajajo ob spoštovanju pravic in dostojanstva posameznikov, tudi tistih iz marginaliziranih skupnosti. Prav tako je treba prepoznati možnost škode pri znanstvenih raziskavah in izvajati ukrepe za zmanjšanje teh tveganj.

Na koncu naj povem, da je reševanje rasizma v znanosti večplastno vprašanje, ki zahteva celovito rešitev. S priznavanjem njegove prisotnosti, spodbujanjem preglednosti in odgovornosti ter dajanjem prednosti etičnim vidikom si lahko prizadevamo za boj proti rasizmu v znanosti ter ustvarjanje bolj prilagodljive in pravične družbe za vse.

Informacije in ilustracije vključite v čudovite in vplivne diapozitive

Ilustracije so nedvomno najboljši način za vključitev znanstvenih informacij v lepe in vplivne raziskovalne članke in diapozitive. Izkoristite uporabo vizualno privlačnih infografik prek Mind the Graph in povečajte doseg svojega raziskovalnega dela.