Misije na Luno so že vrsto let predmet zanimanja in raziskovanja. Z vsako misijo pridobimo več znanja o Luni in njenih možnostih uporabe. Prva misija na Luno je bila leta 1969, vendar se zanimanje za Luno ni zmanjšalo in od takrat je bilo izvedenih več misij.

Luna že od nekdaj buri domišljijo ljudi, s tehnološkim napredkom pa jo zdaj lahko podrobneje raziskujemo. Misije na Luno so bistvenega pomena za razumevanje njenega površja, okolja in virov. Znanstveniki nenehno iščejo načine, kako izboljšati svoje znanje o Luni in kako ga uporabiti v korist življenja na Zemlji.

V tem članku boste izvedeli podrobnosti o misijah na Luno in si jih ogledali z vidika naših znanstvenih ilustracij.

Koliko poletov na Luno je bilo opravljenih?

Od prvih poskusov poleta na Luno je bilo na Zemljin naravni satelit izvedenih več kot 100 misij. Vendar pa vse misije niso bile uspešne in več poskusov se je končalo neuspešno.

Kolikokrat so ljudje poleteli na Luno?

Na Luno je bilo doslej opravljenih 24 poletov s človeško posadko, od tega jih je šest uspešno pristalo na njenem površju. Vseh šest misij s človeško posadko je bilo del Nasinega programa Apollo, zadnja uspešna misija pa je bila Apollo 17 leta 1972.

Poleg misij s človeško posadko so bile na Luno izvedene tudi številne misije brez posadke, tako uspešne kot neuspešne. Te misije so izvajale različne vesoljske agencije, med drugim NASA, vesoljski program Sovjetske zveze in kitajska Nacionalna vesoljska uprava. Med najznamenitejšimi misijami brez posadke na Luno so misiji Luna 1 in Luna 2, ki ju je leta 1959 izvedla Sovjetska zveza, misije Surveyor, ki jih je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja izvedla NASA, in nedavne misije Chang'e, ki jih je izvedla Kitajska.

Koliko držav je stopilo na Luno?

Le trem državam je doslej uspelo pristati na Luni in tam izvesti misije s posadko. To je najprej uspelo Združenim državam Amerike z zgodovinsko misijo Apollo 11 leta 1969, ki ji je do leta 1972 sledilo še pet misij Apollo. Sovjetska zveza, zdaj znana kot Rusija, je na Luno poslala več vesoljskih plovil brez posadke, vključno s prvim uspešnim mehkim pristankom leta 1966, vendar njene misije s posadko nikoli niso presegle zemeljske orbite. 

Kitajska je leta 2013 z misijo Chang'e 3 postala tretja država, ki ji je uspelo uspešno pristati na Luni, od takrat pa je na Lunino površje poslala še več misij. Te tri države za zdaj ostajajo edine, ki so uspešno pristale na Luni in jo raziskovale.

Uspešni poleti s človeško posadko na Luno

Da bi vam omogočili nov pogled na misije na Luno, smo vam pripravili 6 novih ilustracij, ki predstavljajo vse uspešne misije in so že na voljo v naši galeriji. Vse te misije je izvedla NASA v okviru programa Apollo med letoma 1969 in 1972.

Misija 1: Apollo 11 (1969)

Ilustracija je na voljo na Mind the Graph

Prvi polet na Luno je bil zgodovinski polet Apolla 11, ki ga je NASA začela 16. julija 1969. Na vesoljskem plovilu so bili trije astronavti: Neil Armstrong, pilot lunarnega modula Edwin "Buzz" Aldrin in pilot poveljniškega modula Michael Collins. Misija je bila vrhunec desetletnih prizadevanj Nase, da bi ljudje pristali na Luni in se varno vrnili na Zemljo.

Po približno 240.000 prevoženih kilometrih se je lunarni modul z imenom "Eagle" ločil od poveljniškega modula in 20. julija pristal na površju Lune. Misija je pomenila pomemben dosežek v človeškem raziskovanju vesolja in sprožila novo obdobje znanstvenih odkritij in raziskovanja našega osončja.

Misija 2: Apollo 12 (1969)

Ilustracija je na voljo na Mind the Graph

Apollo 12 so izstrelili 14. novembra 1969, le nekaj mesecev po zgodovinski misiji Apollo 11. Glavni cilj misije je bil nadaljnje raziskovanje in znanstvene raziskave na površini Lune.

Posadka se je dvakrat sprehodila po Luni, kjer je zbrala vzorce kamenja in zemlje ter namestila znanstvene instrumente. Misija je bila uspešna in astronavti so se 24. novembra 1969 vrnili na Zemljo. Dosežki misije Apollo 12 so pomagali postaviti temelje za nadaljnje raziskovanje Lune in poglobili naše razumevanje naše najbližje nebesne sosede.

Misija 3: Apollo 14 (1971)

Ilustracija je na voljo na Mind the Graph

Apollo 14 je bila tretja uspešna misija NASA za pristanek na Luni, ki se je začela 31. januarja 1971. Posadko vesoljskega plovila so sestavljali poveljnik Alan Shepard, pilot lunarnega modula Edgar Mitchell in pilot poveljniškega modula Stuart Roosa.

Glavni cilj misije je bil zbrati vzorce kamnin in zemlje z območja višavja Fra Mauro na Luni, ki naj bi bilo vulkansko območje, ter izvesti več znanstvenih poskusov. Med sprehodi po Luni je posadka zbrala več kot 90 kilogramov vzorcev, namestila znanstvene instrumente in izvedla seizmične poskuse.

Misija 4: Apollo 15 (1971)

Ilustracija je na voljo na Mind the Graph

Apollo 15 je zagotovil neprecenljive podatke, ki so poglobili naše razumevanje izvora, razvoja in geološke zgodovine Lune ter postavili temelje za kompleksnejše prihodnje raziskave. Njihova misija je bila osredotočena na izboljšanje našega razumevanja geologije Lune in izvajanje zahtevnejših znanstvenih poskusov na luninem površju.

Med tremi sprehodi po Luni so z lunarnim vozilom (LRV) premagali večjo razdaljo in zbrali več kot 170 kilogramov vzorcev kamnin in zemlje, kar je največja zbirka na kateri koli lunarni misiji. Medtem je drug član posadke krožil nad njimi, izvajal poskuse in zajemal slike s kamero visoke ločljivosti.

Misija 5: Apollo 16 (1972)

Ilustracija je na voljo na Mind the Graph

Peta misija, ki je pristala na Luni, je bila Apollo 16, ki jo je NASA izstrelila 16. aprila 1972. Glavni cilj misije je bil raziskati Lunino višavje in izvesti znanstvene poskuse o geologiji Lune.

Medtem ko je Mattingly krožil nad njimi, so zbrali več kot 200 kilogramov vzorcev kamnin in zemlje ter izvedli več poskusov. Misija je bila uspešna in je zagotovila dragocene nove podatke o sestavi in zgodovini Lune.

Misija 6: Apollo 17 (1972)

Ilustracija je na voljo na Mind the Graph

Zadnja uspešna misija, ki je pristala na Luni, je bila Apollo 17, ki ga je NASA izstrelila 7. decembra 1972. Njen glavni cilj je bil opraviti podroben geološki pregled območja Taurus-Littrow Valley na Luni. Posadka je na površini Lune preživela več kot 22 ur, medtem ko so drugi člani ostali v lunarni orbiti, kjer so izvajali poskuse in fotografirali površino Lune.

Misija je bila v celoti uspešna in je prinesla številne nove informacije o geologiji, mineralogiji in zgodovini Lune. To je bila zadnja misija s človeško posadko na Luno, ki jo je izvedla NASA. Od konca programa Apollo se na Luno ni vrnila nobena misija s človeško posadko, vendar se v prihodnjih letih načrtujejo prihodnje misije s človeško posadko na Luno.

Vse te ilustracije misij na novo luno so na voljo v naši galerija.

Sodobne misije na Luno: trenutni scenarij

Ena zadnjih misij na Luno je bila misija Chang'e-5, ki jo je Kitajska izstrelila leta 2020. Misija je bila uspešna in je prinesla vzorce zemlje z Luninega površja. Vzorce so preučili, da bi bolje razumeli nastanek Lune in njeno geološko zgodovino. Ta misija je bila za Kitajsko pomemben dosežek in je pomenila mejnik v njihovem programu raziskovanja vesolja.

Druga misija na Luno, ki je pritegnila veliko pozornosti, je bil program Artemis, ki ga je sprožila NASA. Cilj programa je do leta 2024 ponovno pristati na Luni, kar naj bi pomembno vplivalo na raziskovanje vesolja. Program Artemis naj bi nam pomagal bolje razumeti lunine vire, njeno okolje in možnosti njene uporabe. S tem programom bi lahko razvili tehnologije, ki bi nam omogočile življenje na Luni in uporabo njenih virov.

Naslednje misije Nase: Program Artemis

Program Artemis ima več načrtovanih misij, vsaka od njih pa je namenjena doseganju določenih ciljev. Prva misija, Artemis I, je bila izstreljena brez posadke leta 2021, njen cilj pa je bil preizkusiti vesoljski izstrelitveni sistem in vesoljsko plovilo Orion. Druga misija, Artemis II, naj bi bila misija s posadko, ki bo kmalu, leta 2024, obkrožila Luno. Tretja misija, Artemis III, naj bi pristala z ljudmi na površini Lune. Te misije so pomemben korak naprej v našem raziskovanju Lune in naj bi nam pomagale bolje spoznati njen potencial.

Poleg programa Artemis je v bližnji prihodnosti načrtovanih še več drugih poletov na Luno. Cilj misije VIPER, ki naj bi se začela leta 2023, je raziskati območje Luninega južnega pola in poiskati vodni led. Tudi program CLPS naj bi izvedel več misij na Luno, te misije pa se bodo osredotočile na dostavo tovora na Lunino površje.

Pomen sodobnih poletov na Luno

Misije na Luno so bistvenega pomena za naše razumevanje Lune in možnosti njene uporabe. Z vsako misijo pridobimo več znanja o Luninem površju, okolju in virih. To znanje lahko uporabimo za razvoj tehnologij, ki nam bodo omogočile življenje na Luni in uporabo njenih virov. Luna je dragocen vir in nam lahko pomaga na več načinov.

Eden od načinov uporabe Lune je raziskovanje vesolja. Z Luno kot bazo bi lahko začeli izvajati misije na druge planete in podrobneje raziskovali vesolje. Lunine vire bi lahko uporabili tudi za izdelavo vesoljskih plovil in drugih tehnologij, potrebnih za raziskovanje vesolja. Z Luno kot bazo bi lahko razvili tehnologije, s katerimi bi bilo raziskovanje vesolja dostopnejše in stroškovno učinkovitejše.

Grafično predstavite svojo raziskavo s programom Mind the Graph

Preoblikujte vse zapletene podatke v čudovite in razumljive infografike. Združevanje največjih znanstveno natančnih ilustracij na svetu s preprostimi oblikovalskimi orodji je skrivnost, da bo vaše raziskovalno delo ustreznejše in dostopnejše vaši publiki. Naročite se na Mind the Graph in začnite raziskovati naše orodje.

logotip-odjava

Naročite se na naše novice

Ekskluzivna visokokakovostna vsebina o učinkovitih vizualnih
komuniciranje v znanosti.

- Ekskluzivni vodnik
- Nasveti za oblikovanje
- Znanstvene novice in trendi
- Učni listi in predloge