Čas dremeža čez dan je za večino posameznikov kriv užitek.
Večinoma je to tudi navada, ki se je ukoreninila v vsakodnevno rutino. Zelo pogosta je pri številnih vrstah, od muh do sesalcev.
Dremanje je povezano tudi z izboljšanjem budnosti, kar je bistvenega pomena za tiste, ki delajo pozno v noč, ali tiste, ki so običajno neprespani.
Prav tako naj bi koristil pri izboljšanju učinkovitosti, spomina in lajšanju stresa.
Poleg teh koristi pa lahko dolgoročne posledice dremeža kronično vplivajo na dobro počutje posameznika.
Čeprav je to sporna tema in je razlog za to lahko več dejavnikov, povezanih s plenicami, kot so neustrezen spalni cikel, slaba prehrana ali slabo zdravje.
Je čas spanja čez dan vaša srečna ura? Raziskovalci pravijo drugače.
Skupina raziskovalcev je analizirala učinke dremeža z genetskimi spremembami.
Njihova študija je bila namenjena razumevanju genetskih razlik različnih posameznikov glede na njihovo izbiro trajanja in želje po spanju.
Trenutno je bilo v okviru študije povezanosti celotnega genoma odkritih približno sedem genetskih lokusov, ki so povezani s časom spanja čez dan.
Raziskovalci so uporabili udeležence Biobanke Združenega kraljestva evropskega porekla (n=452.633), od katerih je približno 38,2% udeležencev včasih dremalo, 5,3% udeležencev pa je vedno dremalo čez dan.
Skoraj vedno so dremali starejši moški z visokim indeksom telesne mase ali indeksom telesne mase, imeli so diagnosticirane motnje spanja, bili so kadilci ali upokojenci. Izvedli so asociacijsko študijo na ravni celotnega genoma (GWAS) z visokokakovostnimi pripisanimi genetskimi različicami, ki je zajela približno štiri jezera udeležencev. Pri tem so spreminjali različne prej ugotovljene dejavnike.
Uspešno so identificirali 123 genetskih lokusov, pri katerih je dednost na podlagi enonukleotidnega polimorfizma približno 11,9%.
Svojo raziskavo GWAS so zožili na posameznike z višjim indeksom telesne mase.
Ugotovljeno je bilo, da je bilo od 123 lokusov 110 zadržanih v genomskem pomenu.
Analizirali so tudi razlike v vzorcih spanja pri različnih spolih v povezavi s kromosomom X.
Poleg tega so ugotovili tudi, kateri geni so odgovorni za pot hipersomnolence pri debelosti: PNOC (prepronociceptin), in . PATJ (komponenta polarnosti drobnih celic).
Poleg tega je izražanje gena FADS1 (desaturaza maščobnih kislin), ki je bil koloniziran, pokazalo pleiotropni učinek presnove lipidov na vzorec spanja.
Druge korelacije so bile zaznane v zvezi z genetskimi korelacijami na ravni celotnega genoma skupaj z značilnostmi, kot so glikemični indeks, antropometrične in kardiometabolne korelacije, med katerimi so se številne korelacije zmanjšale zaradi upoštevanja indeksa telesne mase.
Poleg tega je rezultat, ki ga je analizirala fenomenološka asociacija z uporabo dnevnega dremeža na genomski ravni, pomagal pri korelaciji bolezni, povezanih z debelostjo, hipertenzijo in predvsem nekaterimi kardiometaboličnimi boleznimi.
Njihove ugotovitve nam odpirajo oči. Včasih prav takšne navade povzročijo številne neželene zaplete v našem telesu. Upoštevati moramo zdravo rutino in dobre življenjske navade.
Če želite izvedeti več o njihovih raziskavah, si oglejte spodnji sklic.
V galeriji Mind the Graph najdete številne ilustracije, povezane z genetiko. Za ogled kliknite na spodnjo sliko.
Naročite se na naše novice
Ekskluzivna visokokakovostna vsebina o učinkovitih vizualnih
komuniciranje v znanosti.