Znanstvena napoved: "Ugibanje", ki nam lahko prihrani veliko časa

V znanosti gre za logiko in rezultate. Dokler za določen pojav vidite rezultat, ne bo veljal za veljavnega. Vendar je to dolgotrajen proces in na želeni rezultat je treba čakati več mesecev, med tem čakanjem pa se lahko zgodi marsikaj.

Kaj pa, če na področju, kjer so pomembni le rezultati, s predvidevanjem dosežemo rezultate veliko hitreje? Morda se to sliši nezakonito, vendar je pravzaprav povsem običajno. In to se imenuje znanstvena napoved. Kot pove že ime, se tu napovedi pripravljajo z namenom hitrega zaključka raziskave.

V tem članku se bomo seznanili s to zanimivo temo in obenem podali odgovore na vprašanja, kako znanstveno napovedovanje pomaga prihraniti veliko časa. Ali je res veljavno? Ali je vredna zaupanja? in še veliko več.

Kaj pomeni znanstveno napovedovanje?

Izjava ali hipoteza o naravnem procesu ali pojavu, za katerega se na podlagi znanstvenih teorij in predhodnih opazovanj pričakuje, da se bo zgodil v prihodnosti, se imenuje znanstvena napoved. Gre za logično sklepanje na podlagi splošno uporabljenih teorij in empiričnih podatkov, ki ga je mogoče potrditi z dodatnimi raziskavami ali natančnim opazovanjem.

Preprosto povedano, napovedovanje določenega dogodka, ki se bo zgodil v prihodnosti, z vnaprej določenim naborom enakih dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti, se imenuje znanstveno napovedovanje. Znanstveno napovedovanje lahko pomaga poglobiti naše razumevanje narave in nam pomaga pri sprejemanju razumnih odločitev na podlagi dejstev. Znanstvena napoved mora biti običajno podprta z logičnim sklepanjem, uveljavljenimi teorijami in empiričnimi podatki.

Ali je hipoteza isto kot napoved?

Čeprav sta hipoteza in napoved tesno povezani, nista enaki. Hipoteza je verjetna razlaga ali rešitev znanstvenega opazovanja ali vprašanja, ki temelji na predpostavkah ali predhodnem znanju. Gre za slutnjo, ki jo je treba preveriti ali ovreči z dodatnimi raziskavami in poskusi. Napoved pa je po drugi strani konkretna izjava ali rezultat, ki se bo predvidoma zgodil v prihodnosti na podlagi hipoteze in razpoložljivih informacij.

Napoved je v bistvu preverljiva posledica hipoteze. Najprej je torej hipoteza, ki ji sledi napoved, ki izhaja iz hipoteze, nato pa se napoved preveri z eksperimentiranjem ali opazovanjem, da se hipoteza potrdi ali ovrže.

Kako oblikovati znanstveno napoved?

Znanstvene napovedi ni lahko oblikovati, saj je za to potrebno temeljito poznavanje predmeta in okolja, v katerem se dogaja, saj lahko ena napačna domneva stane veliko življenj. Zato je tu nekaj korakov, ki vam bodo morda pomagali razumeti znanstveno napoved in kako jo oblikovati:

Določite pojav

Najprej se odločite, kateri naravni sistem ali pojav želite napovedati. Osnova za to so lahko vaša opazovanja, predhodno znanje ali znanstvena literatura. Prepričajte se, da so izbrani pojavi vaša prednost, in začnite razvijati hipotezo.

Razvoj hipoteze

Razvijte preverljivo hipotezo, ki na podlagi vašega razumevanja pojava pojasnjuje, kako ali zakaj se pojav pojavlja. Vaša hipoteza mora biti specifična, merljiva ter mora temeljiti na znanstvenih načelih in predhodnem znanju. Za to, da boste to natančno opravili, lahko zaprosite za pomoč svoje predhodnike.

Naredite napoved

Na podlagi hipoteze oblikujte posebno napoved ali vrsto napovedi, ki izražajo, kaj se bo zgodilo, če se hipoteza izkaže za pravilno. Vašo napoved mora biti mogoče preveriti s poskusom ali opazovanjem, podprta pa mora biti z logičnim sklepanjem.

Preizkusite svojo napoved

Izvedite poskuse ali opazovanja, da preverite svojo napoved. Cilj vašega poskusa mora biti potrditev ali ovržba vaše hipoteze in napovedi.

Analizirajte rezultate

Analizirajte rezultate testa in ugotovite, ali je bila vaša napoved točna. Če je bila vaša napoved podprta z dokazi, lahko sklepate, da je vaša hipoteza verjetno resnična. Če vaša napoved ni bila podprta, boste morda morali svojo hipotezo in napoved spremeniti ter opraviti dodatne preskuse.

Primeri znanstvenih napovedi

Napovedi se pojavljajo na skoraj vseh področjih znanosti, od teh pa so najpomembnejše, ki jim ljudje sledijo še danes:

Astronomija: Napovedovanje lokacije in pojava sončnega mrka na podlagi gibanja in položaja Lune in Zemlje.
Psihologija: Predvidevanje, da bodo imeli posamezniki, ki prejemajo pozitivne povratne informacije, višje samospoštovanje kot tisti, ki prejemajo negativne povratne informacije, na podlagi prejšnjih raziskav in teorije.
Podnebna znanost: Napovedovanje zvišanja globalnih temperatur in morske gladine zaradi emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek.
Fizika: Predvidevanje poti izstrelka na podlagi njegove začetne hitrosti, kota izstrelitve in zračnega upora.
Ekologija: Napovedovanje vpliva razdrobljenosti habitatov na izgubo biotske raznovrstnosti na podlagi površine razdrobljenega habitata in razširjenosti vrst.
Kemija: Napovedovanje izida kemijske reakcije na podlagi reaktantov in reakcijskih pogojev.
Geologija: Napovedovanje lokacije in jakosti potresa na podlagi pretekle seizmične dejavnosti in prelomnih linij v regiji.
Biologija: Napovedovanje učinka zdravila na bolnika na podlagi kemijske strukture zdravila in bioloških mehanizmov delovanja.

Znanstveno napovedovanje nam omogoča natančne napovedi, boljše poznavanje naravnih pojavov in sistemov ter iskanje rešitev za zahtevna vprašanja. Ker se znanstveno znanje še naprej razvija, bo zmožnost natančnega napovedovanja na podlagi znanstvenih načel vse pomembnejša za reševanje izzivov, s katerimi se sooča naš svet.

Infografike ne želite začeti pisati od začetka?

Razumemo vašo bolečino. Kot znanstveniku vam ni lahko, da sami pripravite svoje raziskave in infografike. Zato smo tu mi, da vam pomagamo. S spletno stranjo . Mind the Graphvam pomagamo oblikovati prilagojeno infografiko, ki je povsem na novo zasnovana in se ujema z vašo temo. Prijavite se zdaj in pripravite svojo infografiko.