Arktika se tanjša dvakrat hitreje, kot je bilo pričakovano.
Posodobljen model kaže, da se morski led ob obalah Arktike tanjša dvakrat hitreje, kot je bilo pričakovano.
Narava se zaradi vse večjega globalnega segrevanja in podnebnih sprememb slabša. Zaradi hitrega taljenja ledu na polih se izgublja biotska raznovrstnost, zaskrbljujoča pa je tudi višina morske gladine.
Oglejte si Galerija Mind the Graph za ilustracije, povezane z morskim ledom. Kliknite na spodnjo sliko!
Debelina morskega ledu je barometer za razumevanje stanja na Arktiki. Čim debelejši je led, tem večja je njegova toplotna izolacija, ki pozimi preprečuje dvigovanje temperature na površini oceana, poleti pa ščiti pred vročino.
Prav tako je manj verjetno, da bo poletno taljenje na Arktiki podprto s tanjšim ledom.
Zato so raziskovalci ocenili rezultate novo razvitega računalniškega programa, namenjenega ocenjevanju letne razlike v globini snega, in ugotovili, da tanjšanje morskega ledu se je pospešila precej bolj, kot je bilo pričakovano.
Namen in cilji študije
Ker morski ledeni pokrov blaži izmenjavo zraka in vode ter prenos toplote med oceani in ozračjem, vpliva na regionalne ekosisteme, vzorce vetrov na polobli in globalno podnebje.
Z debelejšim morskim ledom se poveča toplotna izolacija, zato so temperature pozimi nižje.
Debelina morskega ledu med kopičenjem snega določa tudi globino morskega ledu pod vodno gladino, kar bistveno prispeva k termodinamični rasti morskega ledu. Debelina morskega ledu je zato pomemben kazalnik zdravja regije.
Raziskovalci so uporabili CryoSat-2 satelitski radar za merjenje debeline morskega ledu v tej študiji.
Cilj je bil primerjati podatke, ki so bili na voljo na podlagi starega modela, z novim modelom, ki je vključeval podnebne spremembe.
Višino ledu nad vodo lahko ugotovimo tako, da izmerimo čas, v katerem se radarski valovi odbijajo, in tako ocenimo njegovo debelino.
Model SnowModel-LG, Lagrangeev model kopičenja snega, je bil uporabljen za napovedovanje skupne globine in gostote snega na različnih lokacijah okoli Arktičnega oceana ob upoštevanju vetra, temperature, padavin in analize gibanja ledu.
Sledila je kombinacija rezultatov modela snega s podatki satelitskega radarja, da bi ocenili, kako hitro se debelina morskega ledu na Arktiki zmanjšuje in kako se lahko sčasoma spreminja.
Posledično:
Pri variabilnosti debeline morskega ledu v obrobnih morjih je bil z vključitvijo variabilnosti snežne odeje dodan 50-odstotni faktor.
Po njihovi študiji nihanje snežne odeje prispeva vse večji delež k spremenljivosti predvidene debeline morskega ledu, ki se na sezonski ravni poveča s približno 20% na več kot 70%.
Trendi, ki so jih povzročili podatki SnowModel-LG, so bili opaženi tudi v statistiki debeline morskega ledu, ki je povečala upadanje na območjih, kjer je ta že obstajal, in povzročila znatne izgube na lokacijah, kjer ga še ni bilo.
Vedno večji ogljični odtis vodi k zmanjševanju ledenih plošč, saj je človek znatno povečal število dejavnosti, ki vplivajo na okolje. Zaradi taljenja ledu je izgubilo življenjski prostor tudi več živalskih vrst na polarnih območjih. Celovit pristop k ocenjevanju debeline morskega ledu bo podan z njihovim integriranim modelom, ki zapolnjuje vrzel zastarelih sistemov analize in vključuje dejavnike, kot so podnebne spremembe.
Njihova raziskava je pomemben mejnik, ki lahko vsekakor prispeva k širši sliki, da bi ugotovili pravi vzrok.
Če želite izvedeti več o njihovih raziskavah, si oglejte spodnjo referenco.
Robbie D. C. Mallett, Julienne C. Stroeve, Michel Tsamados, Jack C. Landy, Rosemary Willatt, Vishnu Nandan, Glen E. Liston. Hitrejše upadanje in večja spremenljivost debeline morskega ledu v obrobnih arktičnih morjih ob upoštevanju dinamične snežne odeje. The Cryosphere, 2021; 15 (5): 2429 DOI: 10.5194/tc-15-2429-2021
Naročite se na naše novice
Ekskluzivna visokokakovostna vsebina o učinkovitih vizualnih
komuniciranje v znanosti.