Katere so vrste raziskav?

Raziskovanje je bistveni del vsakega akademskega ali poklicnega dela. Ne glede na to, ali ste znanstvenik, učenjak ali lastnik podjetja, so raziskave potrebne za pridobivanje novega znanja, spoznanj in rešitev.

Vendar pa vse raziskave niso enake. Glede na namen, obseg in vrsto podatkov lahko raziskave razvrstimo v različne vrste. V tem članku bomo raziskali različne vrste raziskav in njihove značilnosti.

Razvrstitev vrst raziskav

Katere so vrste raziskav? Vrste raziskav se nanašajo na različne pristope, ki jih lahko raziskovalci uporabijo za raziskovanje raziskovalnega vprašanja ali problema. Raziskava je sistematična in strukturirana preiskava, katere cilj je odkriti novo znanje ali potrditi obstoječe znanje. Metodologija, ki se uporablja v raziskovalni študiji, je pogosto odvisna od vrste raziskave, ki se izvaja. Preberite več o Metodologija v raziskavah.

Obstajajo različne vrste raziskav in vsaka vrsta raziskave se izvaja za določen namen, obseg in vrsto podatkov.

Razvrstitev po namenu

Teoretične raziskave

Teoretične raziskave se izvajajo za razvoj novih teorij, konceptov in okvirov, ki jih je mogoče uporabiti na različnih področjih. Cilj teoretičnega raziskovanja je razširiti naše znanje in razumevanje določenega predmeta. Vključuje preverjanje obstoječih teorij in hipotez, oblikovanje novih ter gradnjo modelov za razlago opazovanih pojavov.

Teoretične raziskave se običajno izvajajo na področju naravoslovja, družboslovja in humanistike. V naravoslovju vključuje razvoj novih teorij in modelov za razlago naravnih pojavov. V družboslovju je njen cilj razvijanje novih teorij in okvirov za razlago človeškega vedenja, družbenih procesov in kulturnih dogodkov. V humanistiki je njen cilj razvijanje novih teorij in okvirov za razlago kulturnih in umetniških izrazov.

Uporabne raziskave

Namen aplikativnih raziskav je reševanje praktičnih problemov in boljše razumevanje resničnega sveta. V nasprotju s čistimi raziskavami, ki si prizadevajo razširiti naše znanje brez posebne uporabe, so uporabne raziskave usmerjene v pridobivanje praktičnih rezultatov, ki jih je mogoče uporabiti v različnih okoljih, kot so industrija, medicina in javna politika.

Glavni cilj aplikativnih raziskav je izboljšati našo sposobnost napovedovanja, nadzora in manipuliranja z realnimi pojavi, da bi ustvarili oprijemljive koristi za družbo. Uporabne raziskave imajo ključno vlogo pri razvoju novih tehnologij, izboljšanju obstoječih izdelkov ali oblikovanju novih politik, ne glede na to, ali gre za razvoj novih tehnologij, izboljšanje obstoječih izdelkov ali oblikovanje novih politik, saj so ključnega pomena za razvoj našega znanja in izboljšanje naše sposobnosti reševanja praktičnih problemov.

Tukaj je podrobnejša razlaga treh vrst uporabnih raziskav:

Raziskovanje vrednotenja: Uporablja se za ocenjevanje učinkovitosti programov, politik ali intervencij. Vključuje zbiranje in analiziranje podatkov za ugotavljanje, ali program ali politika dosega svoje cilje in naloge. Rezultati evalvacijske raziskave se lahko uporabijo za izboljšanje programa ali politike, sprejemanje odločitev o njunem nadaljevanju ali za utemeljitev njenega financiranja. Nekateri primeri vključujejo oceno učinka nove zdravstvene politike, oceno učinkovitosti šolskega programa ali merjenje rezultatov socialne intervencije.

Raziskave in razvoj: Raziskave in razvoj (R&R) so vrsta uporabnih raziskav, ki vključujejo ustvarjanje novih izdelkov, postopkov ali tehnologij. Raziskave in razvoj običajno izvajajo podjetja ali organizacije, ki želijo izboljšati svoje izdelke ali storitve ali razviti nove. Raziskave in razvoj vključujejo sistematičen proces eksperimentiranja, preizkušanja in izpopolnjevanja s ciljem ustvariti nekaj, kar je inovativno in uporabno. Primeri raziskav in razvoja vključujejo razvoj novega zdravljenja, oblikovanje novega tehnološkega izdelka ali izboljšanje obstoječega proizvodnega procesa.

Akcijsko raziskovanje: Gre za sodelovalni pristop k reševanju težav, ki vključuje sodelovanje z zainteresiranimi stranmi pri ugotavljanju in reševanju težav v realnem času. Uporablja se za reševanje praktičnih vprašanj in izzivov, s katerimi se soočajo podjetja, organizacije ali skupnosti. Akcijsko raziskovanje običajno vključuje ciklični proces identifikacije problema, zbiranja podatkov, analize in izvajanja rešitev. Pogosto se uporablja na področjih, kot so izobraževanje, zdravstvo in socialne storitve. Nekateri primeri vključujejo sodelovanje s skupnostjo pri razvoju novega programa za zmanjšanje revščine ali sodelovanje s šolo za izboljšanje rezultatov učencev.

Razvrstitev glede na globino področja uporabe

Raziskovalne raziskave

Raziskovalno raziskovanje je predhodni pristop k raziskovanju, katerega cilj je zbrati informacije in spoznanja o temi ali problemu. Ta vrsta raziskave se pogosto uporablja, kadar ima raziskovalec malo ali nič predhodnega znanja o temi in jo mora bolje razumeti. Raziskovalne raziskovalne metode lahko vključujejo pregled literature, intervjuje, ankete in opazovanja. Podatki, zbrani v raziskovalni raziskavi, so pogosto kvalitativni in se lahko uporabijo za oblikovanje novih idej ali hipotez za nadaljnje raziskave.

Opisne raziskave

Opisna raziskava je vrsta raziskave, ki se uporablja za opis in analizo določenega pojava ali skupine pojavov. Ta vrsta raziskav skuša odgovoriti na vprašanja o tem, kdo, kaj, kje, kdaj in kako. Metode opisnega raziskovanja lahko vključujejo ankete, opazovanja, študije primerov in analizo sekundarnih podatkov. Podatki, zbrani v opisnem raziskovanju, so pogosto kvantitativni in se uporabljajo za zagotavljanje podrobne in natančne slike pojava.

Opisne raziskave se pogosto uporabljajo na številnih področjih, vključno z družboslovjem, izobraževanjem in trženjem, ter so še posebej koristne za razumevanje trendov in vzorcev v podatkih.

Razlagalne raziskave

Razlagalna raziskava je vrsta raziskave, ki se uporablja za razlago in preverjanje vzročnih povezav med spremenljivkami. Ta vrsta raziskav skuša odgovoriti na vprašanja o tem, zakaj in kako se pojav pojavlja. Metode pojasnjevalnega raziskovanja lahko vključujejo eksperimente, ankete in opazovalne študije. Podatki, zbrani v pojasnjevalnih raziskavah, so pogosto kvantitativni in se uporabljajo za ugotavljanje vzročno-posledičnih povezav med spremenljivkami.

Pogosto se uporablja na številnih področjih, vključno z družboslovjem, medicino in tehniko, ter je še posebej uporabna pri preverjanju hipotez in teorij. Ta vrsta raziskav je bistvena za boljše razumevanje zapletenih pojavov ter izboljšanje naše sposobnosti njihovega napovedovanja in obvladovanja.

Korelacijske raziskave

Korelacijska raziskava je vrsta raziskave, ki preučuje odnos med dvema ali več spremenljivkami. Ta vrsta raziskav skuša odgovoriti na vprašanja o tem, kako močno in v kakšni smeri sta povezani dve spremenljivki. Metode korelacijskega raziskovanja lahko vključujejo ankete, opazovalne študije in analizo sekundarnih podatkov. Zbrani podatki so pogosto kvantitativni in se uporabljajo za ugotavljanje vzorcev in povezav med spremenljivkami.

Korelacijske raziskave se pogosto uporabljajo na številnih področjih, vključno s psihologijo, ekonomijo in izobraževanjem, in so še posebej koristne pri ugotavljanju potencialnih napovednih dejavnikov vedenja ali rezultatov. Vendar je treba opozoriti, da korelacija ni enaka vzročnosti, kar pomeni, da samo zato, ker sta dve spremenljivki povezani, ne pomeni nujno, da ena povzroča drugo.

Razvrstitev glede na vrsto podatkov

Kvalitativne raziskave

Kvalitativno raziskovanje je vrsta raziskovanja, ki poskuša razumeti in razlagati človeško vedenje, izkušnje in družbene pojave. Ta vrsta raziskav se pogosto uporablja, kadar raziskovalno vprašanje zahteva poglobljeno razumevanje konteksta, pomena in kompleksnosti pojava. Kvalitativne raziskovalne metode lahko vključujejo intervjuje, fokusne skupine, etnografijo in študije primerov. Zbrani podatki pogosto niso številčni in se uporabljajo za ugotavljanje tem, vzorcev in pomenov v podatkih.

Kvalitativne raziskave se pogosto uporabljajo na številnih področjih, vključno s sociologijo, antropologijo in psihologijo, ter so še posebej koristne pri raziskovanju novih tem, oblikovanju hipotez in poglobljenem razumevanju pojava z vidika vpletenih oseb.

Kvantitativne raziskave

Kvantitativno raziskovanje je vrsta raziskovanja, ki si prizadeva meriti in analizirati številčne podatke za preverjanje hipotez, ugotavljanje vzorcev in napovedovanje. Ta vrsta raziskav se pogosto uporablja, kadar raziskovalno vprašanje zahteva natančno merjenje pojava in statistično analizo. Kvantitativne raziskovalne metode lahko vključujejo eksperimente, ankete in analizo sekundarnih podatkov. Zbrani podatki so pogosto številčni in se analizirajo s statističnimi metodami za ugotavljanje razmerij med spremenljivkami.

Kvantitativne raziskave se pogosto uporabljajo na področjih, kot so psihologija, ekonomija in javno zdravje, ter so še posebej koristne pri preverjanju hipotez in posploševanju populacije na podlagi vzorca. Ta vrsta raziskav je bistvenega pomena za pripravo priporočil, ki temeljijo na dokazih, in informiranje o političnih odločitvah.

Mešane metode

Raziskave z mešanimi metodami združujejo kvalitativne in kvantitativne metode zbiranja podatkov za celovitejše razumevanje določenega pojava. Ta vrsta raziskav se pogosto izvaja, kadar ena sama metoda ne more zagotoviti popolnega razumevanja pojava.

Manipulacija s spremenljivkami

Eksperimentalne raziskave

Eksperimentalno raziskovanje je metoda, ki se uporablja za ugotavljanje vzročno-posledičnih povezav med spremenljivkami. Raziskovalci manipulirajo z neodvisno spremenljivko in opazujejo učinke na odvisno spremenljivko, pri tem pa nadzorujejo zunanje spremenljivke. Pri tem se uporabljajo randomizirani kontrolirani poskusi, zbrani podatki pa so pogosto kvantitativni, pri čemer se za preverjanje hipotez uporablja statistična analiza.

Eksperimentalne raziskave so močno orodje za raziskovanje vzročno-posledičnih povezav, vendar imajo omejitve, kot so težave pri posploševanju ugotovitev v realnem svetu in etični vidiki manipulacije s spremenljivkami. Njene ugotovitve lahko služijo kot podlaga za politiko in prakso na različnih področjih, kot so naravoslovje, družboslovje in medicina.

Neeksperimentalne raziskave

Neeksperimentalno raziskovanje je raziskovalna metoda, ki se uporablja za opazovanje in merjenje spremenljivk brez manipulacije z njimi. Neeksperimentalno raziskovanje se pogosto uporablja v študijah, kjer ni mogoče ali etično manipulirati s spremenljivkami, na primer v študijah, ki vključujejo človeško vedenje ali zdravstveno stanje.

Neeksperimentalne raziskovalne metode vključujejo opazovalne študije, ankete in študije primerov. Zbrani podatki so pogosto kvalitativni ali kvantitativni, za razlago rezultatov pa se lahko uporabi statistična analiza. Neeksperimentalno raziskovanje sicer ne more vzpostaviti vzročno-posledičnih povezav med spremenljivkami, lahko pa zagotovi dragocene informacije o naravi spremenljivk in opredeli morebitna področja za nadaljnje raziskave.

Kvazieksperimentalna raziskava

Kvazieksperimentalno raziskovanje je vrsta raziskovalne metode, ki združuje elemente eksperimentalnega in neeksperimentalnega raziskovanja. Pri kvazieksperimentalnih raziskavah raziskovalci manipulirajo z neodvisno spremenljivko, vendar za razliko od eksperimentalnih raziskav ne uporabljajo naključne porazdelitve, da bi udeležence razporedili v različne eksperimentalne pogoje.

Kvazieksperimentalno raziskovanje se pogosto uporablja v študijah, v katerih ni mogoče ali praktično uporabiti naključnih dodelitev, na primer v študijah, ki vključujejo že obstoječe skupine ali naravne dogodke. Kvazieksperimentalne raziskovalne metode vključujejo prekinjene časovne vrste, vzorce neekvivalentnih kontrolnih skupin in vzorce regresijske diskontinuitete.

Zbrani podatki so pogosto kvantitativni, za razlago rezultatov pa se uporablja statistična analiza. S temi raziskavami ni mogoče ugotoviti vzročnosti tako učinkovito kot z eksperimentalnimi raziskavami, vendar lahko zagotovijo dragocene informacije o odnosu med spremenljivkami in pomagajo pri oblikovanju politike in prakse na različnih področjih.

Vrsta motenj

Deduktivno raziskovanje

Deduktivno raziskovanje je raziskovalna metoda, ki se začne s teorijo ali hipotezo in jo preverja z empiričnimi podatki. Pri deduktivnem raziskovanju raziskovalci najprej oblikujejo jasno in specifično hipotezo, ki temelji na obstoječi teoriji ali zbirki znanja. Zberejo podatke in s statistično analizo preverijo hipotezo ter oblikujejo sklepe o teoriji.

Deduktivne raziskave se pogosto uporabljajo v naravoslovju, družboslovju in medicini za preverjanje hipotez in ugotavljanje vzročnih povezav med spremenljivkami. Zbrani podatki so pogosto kvantitativni, za razlago rezultatov pa se uporablja statistična analiza. Čeprav lahko deduktivno raziskovanje zagotovi trdne dokaze za podporo ali ovržbo teorije, ima omejitve, kot sta možnost spregleda pomembnih spremenljivk in težavnost posploševanja ugotovitev zunaj preučevane populacije. Kljub tem omejitvam je deduktivna raziskava pomembna raziskovalna metoda, ki lahko prispeva k politiki in praksi na različnih področjih.

Hipotetično-deduktivna preiskava

Hipotetično-deduktivno raziskovanje je raziskovalna metoda, ki združuje deduktivno sklepanje s hipotetičnim sklepanjem. Pri tej vrsti raziskovanja raziskovalci začnejo s hipotetično razlago pojava ali opazovanja, nato pa z deduktivnim sklepanjem preverijo hipotezo tako, da napovedo, kaj bi se moralo zgoditi, če je hipoteza pravilna. Napovedi nato preverijo z empiričnimi podatki, in če podatki potrdijo napovedi, se šteje, da je hipoteza potrjena. Če podatki ne podpirajo napovedi, se hipoteza spremeni ali zavrne.

Te raziskave se pogosto uporabljajo v naravoslovju, družboslovju in medicini za preverjanje hipotez in ugotavljanje vzročnih povezav med spremenljivkami. Zbrani podatki so pogosto kvantitativni, za razlago rezultatov pa se uporablja statistična analiza. Čeprav lahko hipotetično-deduktivna raziskava zagotovi trdne dokaze za podporo ali ovržbo hipoteze, ima omejitve, kot sta možnost spregleda pomembnih spremenljivk in težavnost posploševanja ugotovitev zunaj preučevane populacije.

Vir informacij

Primarna raziskava

Primarna raziskava je raziskovalna metoda, ki vključuje zbiranje izvirnih podatkov neposredno iz virov. Ta vrsta raziskave vključuje izvajanje anket, intervjujev, eksperimentov in opazovanj, da bi zbrali nove informacije, ki prej niso bile zbrane ali analizirane. Primarne raziskave so lahko kvalitativne ali kvantitativne narave, odvisno od raziskovalnega vprašanja in metodologije. Metode vključujejo zbiranje neštevilčnih podatkov, kot so osebne izkušnje, stališča in vedenje. In se pogosto uporabljajo v družboslovju in humanistiki.

Kvantitativne raziskovalne metode vključujejo zbiranje številčnih podatkov in uporabo statistične analize za sklepanje o populaciji ter se pogosto uporabljajo v naravoslovju, družboslovju in medicini. Primarne raziskave so pogosto zamudne in drage, vendar lahko zagotovijo natančnejše in podrobnejše informacije kot sekundarne raziskave, ki vključujejo analizo obstoječih podatkov. Primarna raziskava je pomembna raziskava in lahko pomaga odgovoriti na vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti samo s sekundarno raziskavo.

Sekundarne raziskave

Sekundarna raziskava je raziskovalna metoda, ki vključuje analizo obstoječih podatkov in informacij, ki so jih že zbrali drugi. Ta vrsta raziskave vključuje pregledovanje objavljenih virov, kot so knjige, akademske revije, poročila in zbirke podatkov, da bi zbrali informacije o določeni temi ali raziskovalnem vprašanju. Sekundarne raziskave so lahko kvalitativne ali kvantitativne narave, odvisno od virov podatkov in raziskovalnega vprašanja.

Ta raziskava vključuje analizo neštevilčnih podatkov, kot so študije primerov, pregledi literature in intervjuji, ter se pogosto uporablja v družboslovju in humanistiki. In vključuje analizo številčnih podatkov, kot so statistični podatki in ankete, ter se pogosto uporablja v naravoslovju, družboslovju in medicini. Sekundarne raziskave so pogosto manj zamudne in cenejše od primarnih, vendar imajo lahko omejitve, kot so zastareli ali nepopolni podatki, pristranski viri in omejena razpoložljivost podatkov.

Zaključek, katere vrste raziskav potrebujejo raziskovalci? Razumevanje različnih vrst raziskav lahko raziskovalcem pomaga pri izbiri ustrezne metodologije in pristopa za njihovo študijo.

Brskanje po več kot 75.000 znanstveno natančnih ilustracij z več kot 80 priljubljenih področij

Spletna stran Mind the Graph je spletno orodje, ki znanstvenikom in raziskovalcem omogoča dostop do obsežne knjižnice znanstveno natančnih ilustracij, s katerimi lahko izboljšajo svoje predstavitve, publikacije in komunikacijska gradiva. Z več kot 75 000 ilustracijami, ki so na voljo na več kot 80 področjih, platforma ponuja obsežen vir za znanstvenike, ki želijo ustvariti privlačne in informativne vizualne materiale.

Začnite ustvarjati infografiko