![\"\"\/](\"https:\/\/lh4.googleusercontent.com\/lC6CS4taS7zc9rbHQh0bSzbKx8t__Gm8-z0wg1TsmlnCPqAiNsM1m1_03YxyqM8cRXxcVxS24JeTmO8zHGY11uuOLPg55YuyIbj74WdxWFzguD6mxbvPhodnGMS8P6pG6KwvZk5UssQtrZ7ECq-d5Q4\")
<\/a><\/p>\n\n\n\n Navajanje je praksa navajanja vira v osnovnem besedilu dokumenta. S sklicevanjem na vir poka\u017eete, da ste uporabili informacije, zamisli ali besede tega vira. Z navajanjem virov priznavate izvirnega avtorja in omogo\u010date bralcem, da poi\u0161\u010dejo vir, \u010de \u017eelijo izvedeti ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n Navedbe v akademskem pisanju pogosto vklju\u010dujejo ime avtorja, leto objave in \u0161tevilko strani izvirnega gradiva. Citati se lahko uporabljajo za zagotavljanje dokazov, ki podpirajo argumente, zagotavljajo verodostojnost trditve ali priznavajo delo drugih raziskovalcev.<\/p>\n\n\n\n Sklicevanje je postopek zagotavljanja natan\u010dnega seznama vseh virov, navedenih v dokumentu. Ta seznam je na koncu dokumenta in vsebuje iz\u010drpne bibliografske podatke za vsak vir, vklju\u010dno z imenom avtorja, naslovom dela, zalo\u017enikom in datumom objave. <\/p>\n\n\n\n Navajanje in sklicevanje sta sicer tesno povezana, vendar med njima obstaja ve\u010d pomembnih razlik:<\/p>\n\n\n\n Navajanje je prepoznavanje vira informacij v besedilu dokumenta, obi\u010dajno z navedbo imena avtorja in letnice objave v oklepaju ali z uporabo opombe pod \u010drto ali kon\u010dne opombe. Navajanje se pogosto uporablja za podporo argumenta ali trditve ali za zagotavljanje dokazov za nekaj posebnega v osnovnem besedilu. <\/p>\n\n\n\n Sklicevanje pa je navajanje popolnega seznama vseh navedenih virov, obi\u010dajno ob koncu dokumenta. Namen navajanja virov je bralcem zagotoviti celovit in natan\u010den zapis virov, uporabljenih v dokumentu, kar jim omogo\u010da prepoznavanje in preverjanje navedenega gradiva, poznej\u0161im znanstvenikom pa omogo\u010da, da delo nadgradijo z uporabo istih virov.<\/p>\n\n\n\n Navedba obi\u010dajno vklju\u010duje ime avtorja, leto objave in \u0161tevilko strani vira. V nekaterih primerih se lahko navedejo dodatne informacije, kot sta naslov dela ali ime zalo\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n Seznam referenc pa vsebuje podrobnej\u0161e informacije o viru; vsak vnos na seznamu referenc obi\u010dajno vsebuje ime avtorja, naslov dela, zalo\u017enika in datum objave ter druge pomembne informacije, kot so izdaja, zvezek ali \u0161tevilke strani.<\/p>\n\n\n\n Navedbe so pogosto kratke in se uporabljajo v besedilu dokumenta, da pojasnijo, od kod izvirajo dolo\u010dene informacije ali zamisli. Imajo lahko ve\u010d oblik, odvisno od uporabljenega sloga citiranja, in so lahko oblikovani v oklepajih, opombah pod \u010drto ali kon\u010dnih opombah, njihova umestitev v dokumentu pa se prav tako lahko razlikuje glede na slog citiranja.<\/p>\n\n\n\n V nasprotju s tem pa so reference popoln seznam vseh virov, na katere se sklicuje dokument. Obi\u010dajno so na koncu dokumenta na drugi strani in so urejeni po abecedi po priimku avtorja ali, \u010de avtorja ni, po prvi besedi naslova.<\/p>\n\n\n\n Struktura sklicevanja, tako kot citiranja, se lahko spremeni glede na uporabljeni slog citiranja. <\/p>\n\n\n\n V besedilu lahko uporabimo ve\u010d vrst navedb. Tukaj je nekaj primerov najpogostej\u0161ih vrst:<\/p>\n\n\n\n Neposredni citat je natan\u010dna reprodukcija besedila, besedne zveze ali stavka iz vira, ki je obdana z narekovaji in navedena z imenom avtorja, letnico objave in \u0161tevilko strani vira.<\/p>\n\n\n\n \"Najlep\u0161a stvar, ki jo lahko do\u017eivimo, je skrivnostna\" (Einstein, 1979, str. 5).<\/p>\n\n\n\n Preoblikovanje gradiva iz vira z lastnimi besedami in ustrezno navedbo avtorstva je znano kot parafraziranje. Ker parafraza vsebuje \u0161tevilne stavke, navedite ime avtorja in leto izdaje, ne pa tudi \u0161tevilke strani.<\/p>\n\n\n\n Po Einsteinu (1979) je najlep\u0161i ob\u010dutek \u010dudenje nad neznanim.<\/p>\n\n\n\n Povzemanje je, kadar s svojimi besedami predstavite kratek povzetek ali zgo\u0161\u010deno razli\u010dico vira in hkrati navedete avtorja. V navedbo je treba vklju\u010diti ime avtorja in leto objave.<\/p>\n\n\n\n Raziskovalci so ugotovili, da je u\u017eivanje sladkorja povezano z ve\u010djim tveganjem za debelost in sladkorno bolezen (Smith, 2015).<\/p>\n\n\n\n Navajanje gradiva, ki ste ga odkrili v enem viru, a je bilo prvi\u010d objavljeno v drugem. V navedbo je treba vklju\u010diti ime izvirnega avtorja in avtorja vira, ki ste ga uporabili.<\/p>\n\n\n\n Johnson (1998), kot ga navaja Smith (2015), je ugotovil, da obstaja pozitivna povezava med telesno vadbo in du\u0161evnim zdravjem.<\/p>\n\n\n\n Viri v sistemu avtor-datum so navedeni na koncu poro\u010dila po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega avtorja, kot v naslednjem primeru:<\/p>\n\n\n\n Smith, J.K., L.M. Johnson in R.T. Green. 2020. U\u010dinki podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme. Ekologija in varstvo, 25(4), 45-56.<\/p>\n\n\n\n V sistemu avtor-datum so viri urejeni po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega avtorja in na primer uvr\u0161\u010deni na konec poro\u010dila:<\/p>\n\n\n\n 4. Wilson, J.T., P. Mitchell in K. Jones. 2010. Pti\u010dje skupnosti v razdrobljeni gozdni pokrajini. Journal of Wildlife Management, 74(2), 223-231.<\/p>\n\n\n\n Navajanje in sklicevanje sta pri akademskem pisanju bistvenega pomena, saj avtorjem omogo\u010data, da navedejo izvirne vire uporabljenih informacij. Bralcem omogo\u010data, da preverijo trditve v besedilu in poi\u0161\u010dejo vire, ki so bili uporabljeni kot podpora. <\/p>\n\n\n\n Pravilno navajanje in sklicevanje pomagata dokazati avtorjevo zanesljivost in strokovno znanje o temi, hkrati pa prepre\u010dujeta obto\u017ebe o plagiatorstvu. <\/p>\n\n\n\n Z orodji za navajanje in sklicevanje je upravljanje virov bistveno u\u010dinkovitej\u0161e in natan\u010dnej\u0161e. Med temi orodji so:<\/p>\n\n\n\n Ta orodja vam lahko pomagajo zagotoviti, da so va\u0161i citati in reference natan\u010dni, dosledni in pravilno strukturirani, kar vam prihrani \u010das in trud ter vam pomaga izogniti se morebitnim napakam in eti\u010dnim kr\u0161itvam.<\/p>\n\n\n\n Mind The Graph je uporabniku prijazno in prilagodljivo orodje, ki lahko uporabnikom pomaga pri grafi\u010dnem predstavljanju zahtevnih znanstvenih konceptov in podatkov. Ustvarjeno je bilo z namenom olaj\u0161ati \u017eivljenje raziskovalcem, \u0161tudentom, u\u010diteljem in strokovnjakom na \u0161tevilnih podro\u010djih.<\/p>\n\n\n\nKaj je navedba?<\/h2>\n\n\n\n
Kaj je sklicevanje?<\/h2>\n\n\n\n
Navajanje in sklicevanje: Klju\u010dne razlike<\/h2>\n\n\n\n
Opredelitev in nameni<\/h3>\n\n\n\n
Vsebina<\/h3>\n\n\n\n
Oblikovanje<\/h3>\n\n\n\n
Vrste navedb<\/h2>\n\n\n\n
Neposredni citat: <\/h3>\n\n\n\n
Parafraziranje:<\/h3>\n\n\n\n
\u010ce povzamemo:<\/h3>\n\n\n\n
Posredno ali sekundarno navajanje:<\/h3>\n\n\n\n
Vrste sklicevanja<\/h2>\n\n\n\n
Sistem avtor-datum<\/h3>\n\n\n\n
\u0160tevil\u010dni sistem<\/h3>\n\n\n\n
Pomen navajanja in sklicevanja<\/h2>\n\n\n\n
Orodja za citiranje in sklicevanje<\/h2>\n\n\n\n
\n
Za\u010dnite ustvarjati infografike in znanstvene ilustracije<\/h2>\n\n\n\n
![<\/a><\/p>\n\n\n\nKaj je navedba?<\/h2>\n\n\n\nNavajanje je praksa navajanja vira v osnovnem besedilu dokumenta. S sklicevanjem na vir poka\u017eete, da ste uporabili informacije, zamisli ali besede tega vira. Z navajanjem virov priznavate izvirnega avtorja in omogo\u010date bralcem, da poi\u0161\u010dejo vir, \u010de \u017eelijo izvedeti ve\u010d.<\/p>\n\n\n\nNavedbe v akademskem pisanju pogosto vklju\u010dujejo ime avtorja, leto objave in \u0161tevilko strani izvirnega gradiva. Citati se lahko uporabljajo za zagotavljanje dokazov, ki podpirajo argumente, zagotavljajo verodostojnost trditve ali priznavajo delo drugih raziskovalcev.<\/p>\n\n\n\nKaj je sklicevanje?<\/h2>\n\n\n\nSklicevanje je postopek zagotavljanja natan\u010dnega seznama vseh virov, navedenih v dokumentu. Ta seznam je na koncu dokumenta in vsebuje iz\u010drpne bibliografske podatke za vsak vir, vklju\u010dno z imenom avtorja, naslovom dela, zalo\u017enikom in datumom objave. <\/p>\n\n\n\nNavajanje in sklicevanje: Klju\u010dne razlike<\/h2>\n\n\n\nOpredelitev in nameni<\/h3>\n\n\n\nNavajanje in sklicevanje sta sicer tesno povezana, vendar med njima obstaja ve\u010d pomembnih razlik:<\/p>\n\n\n\nNavajanje je prepoznavanje vira informacij v besedilu dokumenta, obi\u010dajno z navedbo imena avtorja in letnice objave v oklepaju ali z uporabo opombe pod \u010drto ali kon\u010dne opombe. Navajanje se pogosto uporablja za podporo argumenta ali trditve ali za zagotavljanje dokazov za nekaj posebnega v osnovnem besedilu. <\/p>\n\n\n\nSklicevanje pa je navajanje popolnega seznama vseh navedenih virov, obi\u010dajno ob koncu dokumenta. Namen navajanja virov je bralcem zagotoviti celovit in natan\u010den zapis virov, uporabljenih v dokumentu, kar jim omogo\u010da prepoznavanje in preverjanje navedenega gradiva, poznej\u0161im znanstvenikom pa omogo\u010da, da delo nadgradijo z uporabo istih virov.<\/p>\n\n\n\nVsebina<\/h3>\n\n\n\nNavedba obi\u010dajno vklju\u010duje ime avtorja, leto objave in \u0161tevilko strani vira. V nekaterih primerih se lahko navedejo dodatne informacije, kot sta naslov dela ali ime zalo\u017ebe.<\/p>\n\n\n\nSeznam referenc pa vsebuje podrobnej\u0161e informacije o viru; vsak vnos na seznamu referenc obi\u010dajno vsebuje ime avtorja, naslov dela, zalo\u017enika in datum objave ter druge pomembne informacije, kot so izdaja, zvezek ali \u0161tevilke strani.<\/p>\n\n\n\nOblikovanje<\/h3>\n\n\n\nNavedbe so pogosto kratke in se uporabljajo v besedilu dokumenta, da pojasnijo, od kod izvirajo dolo\u010dene informacije ali zamisli. Imajo lahko ve\u010d oblik, odvisno od uporabljenega sloga citiranja, in so lahko oblikovani v oklepajih, opombah pod \u010drto ali kon\u010dnih opombah, njihova umestitev v dokumentu pa se prav tako lahko razlikuje glede na slog citiranja.<\/p>\n\n\n\nV nasprotju s tem pa so reference popoln seznam vseh virov, na katere se sklicuje dokument. Obi\u010dajno so na koncu dokumenta na drugi strani in so urejeni po abecedi po priimku avtorja ali, \u010de avtorja ni, po prvi besedi naslova.<\/p>\n\n\n\nStruktura sklicevanja, tako kot citiranja, se lahko spremeni glede na uporabljeni slog citiranja. <\/p>\n\n\n\nVrste navedb<\/h2>\n\n\n\nV besedilu lahko uporabimo ve\u010d vrst navedb. Tukaj je nekaj primerov najpogostej\u0161ih vrst:<\/p>\n\n\n\nNeposredni citat: <\/h3>\n\n\n\nNeposredni citat je natan\u010dna reprodukcija besedila, besedne zveze ali stavka iz vira, ki je obdana z narekovaji in navedena z imenom avtorja, letnico objave in \u0161tevilko strani vira.<\/p>\n\n\n\n\"Najlep\u0161a stvar, ki jo lahko do\u017eivimo, je skrivnostna\" (Einstein, 1979, str. 5).<\/p>\n\n\n\nParafraziranje:<\/h3>\n\n\n\nPreoblikovanje gradiva iz vira z lastnimi besedami in ustrezno navedbo avtorstva je znano kot parafraziranje. Ker parafraza vsebuje \u0161tevilne stavke, navedite ime avtorja in leto izdaje, ne pa tudi \u0161tevilke strani.<\/p>\n\n\n\nPo Einsteinu (1979) je najlep\u0161i ob\u010dutek \u010dudenje nad neznanim.<\/p>\n\n\n\n\u010ce povzamemo:<\/h3>\n\n\n\nPovzemanje je, kadar s svojimi besedami predstavite kratek povzetek ali zgo\u0161\u010deno razli\u010dico vira in hkrati navedete avtorja. V navedbo je treba vklju\u010diti ime avtorja in leto objave.<\/p>\n\n\n\nRaziskovalci so ugotovili, da je u\u017eivanje sladkorja povezano z ve\u010djim tveganjem za debelost in sladkorno bolezen (Smith, 2015).<\/p>\n\n\n\nPosredno ali sekundarno navajanje:<\/h3>\n\n\n\nNavajanje gradiva, ki ste ga odkrili v enem viru, a je bilo prvi\u010d objavljeno v drugem. V navedbo je treba vklju\u010diti ime izvirnega avtorja in avtorja vira, ki ste ga uporabili.<\/p>\n\n\n\nJohnson (1998), kot ga navaja Smith (2015), je ugotovil, da obstaja pozitivna povezava med telesno vadbo in du\u0161evnim zdravjem.<\/p>\n\n\n\nVrste sklicevanja<\/h2>\n\n\n\nSistem avtor-datum<\/h3>\n\n\n\nViri v sistemu avtor-datum so navedeni na koncu poro\u010dila po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega avtorja, kot v naslednjem primeru:<\/p>\n\n\n\nSmith, J.K., L.M. Johnson in R.T. Green. 2020. U\u010dinki podnebnih sprememb na gozdne ekosisteme. Ekologija in varstvo, 25(4), 45-56.<\/p>\n\n\n\n\u0160tevil\u010dni sistem<\/h3>\n\n\n\nV sistemu avtor-datum so viri urejeni po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega avtorja in na primer uvr\u0161\u010deni na konec poro\u010dila:<\/p>\n\n\n\n4. Wilson, J.T., P. Mitchell in K. Jones. 2010. Pti\u010dje skupnosti v razdrobljeni gozdni pokrajini. Journal of Wildlife Management, 74(2), 223-231.<\/p>\n\n\n\nPomen navajanja in sklicevanja<\/h2>\n\n\n\nNavajanje in sklicevanje sta pri akademskem pisanju bistvenega pomena, saj avtorjem omogo\u010data, da navedejo izvirne vire uporabljenih informacij. Bralcem omogo\u010data, da preverijo trditve v besedilu in poi\u0161\u010dejo vire, ki so bili uporabljeni kot podpora. <\/p>\n\n\n\nPravilno navajanje in sklicevanje pomagata dokazati avtorjevo zanesljivost in strokovno znanje o temi, hkrati pa prepre\u010dujeta obto\u017ebe o plagiatorstvu. <\/p>\n\n\n\nOrodja za citiranje in sklicevanje<\/h2>\n\n\n\nZ orodji za navajanje in sklicevanje je upravljanje virov bistveno u\u010dinkovitej\u0161e in natan\u010dnej\u0161e. Med temi orodji so:<\/p>\n\n\n\n\nEndNote<\/a>, Zotero<\/a>in Mendeley<\/a> so primeri programske opreme za upravljanje referenc, ki vam lahko pomagajo pri zbiranju, shranjevanju in urejanju virov ter pripravi citatov in bibliografij.<\/li>\n\n\n\ngeneratorji citatov, kot so EasyBib<\/a>, Stroj za citiranje<\/a>in BibMe<\/a>, lahko vnesete podatke o viru in ustvarite navedbo v ustreznem slogu navajanja.<\/li>\n\n\n\nProgramska oprema za obdelavo besedil z vgrajenimi mo\u017enostmi citiranja, kot sta Microsoft Word in Google Docs, ki lahko pripravi citate in bibliografije v razli\u010dnih oblikah.<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\nTa orodja vam lahko pomagajo zagotoviti, da so va\u0161i citati in reference natan\u010dni, dosledni in pravilno strukturirani, kar vam prihrani \u010das in trud ter vam pomaga izogniti se morebitnim napakam in eti\u010dnim kr\u0161itvam.<\/p>\n\n\n\nZa\u010dnite ustvarjati infografike in znanstvene ilustracije<\/h2>\n\n\n\nMind The Graph je uporabniku prijazno in prilagodljivo orodje, ki lahko uporabnikom pomaga pri grafi\u010dnem predstavljanju zahtevnih znanstvenih konceptov in podatkov. Ustvarjeno je bilo z namenom olaj\u0161ati \u017eivljenje raziskovalcem, \u0161tudentom, u\u010diteljem in strokovnjakom na \u0161tevilnih podro\u010djih.<\/p>\n\n\n\n<\/div>\n\n\n\n\n](\"https:\/\/thephdhub.com\/wp-content\/uploads\/2021\/02\/Citation-vs-references.002.jpeg\"){kind=link}