{"id":19732,"date":"2022-08-31T14:23:43","date_gmt":"2022-08-31T17:23:43","guid":{"rendered":"https:\/\/mindthegraph.com\/blog\/?p=16540"},"modified":"2022-12-06T14:43:58","modified_gmt":"2022-12-06T17:43:58","slug":"how-to-write-an-abstract-for-a-research-paper","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mindthegraph.com\/blog\/sl\/kako-napisati-izvlecek-za-raziskovalni-clanek\/","title":{"rendered":"Kako napisati povzetek za raziskovalni \u010dlanek (primer in nasveti)"},"content":{"rendered":"

Objava \u010dlanka je zelo presti\u017een trenutek v \u017eivljenju raziskovalca. Zato se pogosto zgodi, da \u017eelite vedeti, kako narediti vse brezhibno, od povzetka do zaklju\u010dka.<\/p>\n\n\n\n

Dandanes ima internet velik vpliv na pisanje povzetkov, predvsem zato, ker ga bralci uporabljajo za iskanje metodologij, rezultatov in referenc, saj so lahko naslovi zavajajo\u010di in v\u010dasih ne vsebujejo podrobnosti.<\/p>\n\n\n\n

Ta \u010dlanek vam bo pomagal razumeti strukturo povzetka, poznati razlike med njegovimi vrstami in vedeti, kako napisati ustrezen povzetek za raziskovalno delo.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je povzetek?<\/h2>\n\n\n\n

Izvle\u010dek je kratek povzetek obse\u017enej\u0161ega dela, na primer akademskega, znanstvenega ali splo\u0161nega raziskovalnega dela. Njegov namen je bralcem omogo\u010diti vpogled v to, kaj sledi, in jih prepri\u010dati, da nadaljujejo z branjem. Zato se obi\u010dajno nahaja na za\u010detku tak\u0161nih del.<\/p>\n\n\n\n

Obseg povzetka je pribli\u017eno 100-300 besed, vklju\u010dno z enim ali dvema odstavkoma, vendar je to lahko odvisno od zahtev revije, v kateri \u017eelite objaviti.<\/p>\n\n\n\n

Abstraktni primer<\/h3>\n\n\n\n

Oglejte si povzetek, ki ga je v reviji Elsevier objavil Fabricio Pamplona, farmacevt, doktor znanosti s podro\u010dja farmakologije in soustanovitelj Mind The Graph.<\/p>\n\n\n\n

\n

N-metil D-aspartat (NMDA), uporabljen v subtoksi\u010dnem odmerku, ima za\u0161\u010ditno vlogo pred nevronsko ekscitotoksi\u010dnostjo, kar je mehanizem, opisan kot predkondicioniranje. Ker aktivacija adenozinergi\u010dnih receptorjev vpliva na doseganje predkondicioniranja NMDA v hipokampusu, smo ocenili morebitno funkcionalno interakcijo med aktivnostmi adenozinskih receptorjev A1 in A2A (A1R in A2AR) ter predkondicioniranjem NMDA. Odrasli samci \u0161vicarskih mi\u0161i so prejeli fiziolo\u0161ko raztopino (NaCl 0,9 g%, i.p.) ali nekonvulzivni odmerek NMDA (75 mg\/kg, i.p.), 24 ur pozneje pa so jih zdravili z enim od ligandov: (CCPA, 0,2 mg\/kg, i.p.) ali antagonist (DPCPX, 3 mg\/kg, i.p.), agonist A2AR (CGS21680, 0,05 mg\/kg, i.p.) ali antagonist (ZM241385, 0,1 mg\/kg, i.p.) in izvedli nalogo kontekstualnega pogojevanja strahu. V hipokampusu mi\u0161i, ki so bile podvr\u017eene predkondicioniranju NMDA, smo ocenili lastnosti vezave in vsebnost A2AR ter privzem glutamata. Zdravljenje z zdravilom CGS21680 je podalj\u0161alo \u010das zamrznitve med izpostavljenostjo \u017eivali novemu okolju. Predkondicioniranje NMDA samo po sebi ni vplivalo na \u010das zamrznitve mi\u0161i, vendar je prepre\u010dilo odziv, opa\u017een po aktivaciji A2AR. Poleg tega je aktivacija A2AR s CGS21680 po predkondicioniranju blokirala pove\u010danje privzema glutamata, ki ga je povzro\u010dilo predkondicioniranje NMDA. Imunodetekcija A2AR v celotnih hipokampalnih homogenatih ni pokazala bistvenih razlik, ki jih je spro\u017eilo predkondicioniranje NMDA, in ni spremenila najve\u010dje vezave A2AR za selektivni ligand [3H]CGS21680. Ti rezultati dokazujejo spremembe v funkcionalnosti A2AR pri mi\u0161ih po predkondicioniranju z NMDA.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Referenca: <\/strong>Funkcionalno prepletanje med adenozin A2A receptorjem in NMDA predkondicioniranjem pri spominu na strah in privzemu glutamata v mi\u0161jem hipokampusu. PMID: 33691195 DOI: 10.1016\/j.nlm.2021.107422<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161en je namen povzetka?<\/h2>\n\n\n\n

Poleg tega, da izvle\u010dki pritegnejo bralce in jim pomagajo najti dolo\u010dene to\u010dke v va\u0161em delu, so zelo dobri tudi za spodbujanje finan\u010dne podpore. \u010ce bi potencialni vlagatelji lahko takoj razumeli podrobnosti va\u0161e raziskave, bi bila finan\u010dna podpora za predloge za nepovratna sredstva in postopek zbiranja sredstev veliko hitrej\u0161a, kajne?<\/p>\n\n\n\n

Znanje o tem, kako napisati povzetek raziskovalnega dela, je pomembno tudi za optimizacijo za iskalnike (SEO). \u010ce kdo i\u0161\u010de besede, uporabljene v povzetku, se bo v rezultatih iskanja pojavila povezava do va\u0161e publikacije, kar bo pove\u010dalo mo\u017enosti za klike in vizualizacijo va\u0161ega dela.<\/p>\n\n\n\n

Vrste povzetkov<\/h2>\n\n\n\n

Najpogosteje se uporabljajo tri vrste izvle\u010dkov: opisni<\/strong>, informativni <\/strong>in . vizualno<\/strong>. Opisni povzetki se obi\u010dajno uporabljajo za manj formalne dokumente, informativni in vizualni povzetki pa se najpogosteje uporabljajo v raziskovalnih \u010dlankih.<\/p>\n\n\n\n

Opisni<\/h3>\n\n\n\n

Opisni povzetki veljajo za bolj prijazne kot drugi. So kratki in ne prina\u0161ajo veliko podatkov in podrobnosti, osredoto\u010dajo se na pregled, rezultate in zaklju\u010dke pa pu\u0161\u010dajo ob strani. Od vas zahtevajo, da preberete celoten \u010dlanek, da bi pri\u0161li do glavne to\u010dke.<\/p>\n\n\n\n

Za razjasnitev idej si ga lahko predstavljate kot povzetek filma ali zadnjo platnico knjige.<\/p>\n\n\n\n

Informativni<\/h3>\n\n\n\n

Informativni povzetki so popolnej\u0161i in vsebujejo vse, kar morate vedeti o \u010dlanku, preden ga preberete v celoti: uvod, pomen raziskave, metodologijo, rezultate in zaklju\u010dek. Zato so informativni povzetki najbolj\u0161a izbira za raziskovalna dela.<\/p>\n\n\n\n

Njihov glavni cilj je, da se uporabljajo kot hitra referenca, ki ni osebna, vendar je polna pomembnih podatkov.<\/p>\n\n\n\n

Vizualni povzetek<\/h3>\n\n\n\n

Ta vrsta, znana tudi kot grafi\u010dna abstrakcija, med akademiki \u0161e ni zelo priljubljena, vendar je pred njo svetla prihodnost. Razlog za to je, da nekateri zalo\u017eniki zahtevajo, da so vizualni povzetki obvezni za znanstvene \u010dlanke.<\/p>\n\n\n\n

Z uporabo znanstvenih \u0161tevilk, infografik in ilustracij so grafi\u010dni izvle\u010dki odli\u010dni za to, da je va\u0161e delo veliko bolj dostopno vsem. \u0160tudija, ki jo je opravilo podjetje Cactus Communications, ka\u017ee, da so \u010dlanki z grafi\u010dnimi povzetki trikrat pogosteje preneseni in osemkrat pogosteje deljeni v dru\u017eabnih medijih.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n
\n
\"\"<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n
\n
Svojo abstrakcijo naredite bolj vizualno z uporabo programa Mind The Graph<\/strong><\/a><\/div>\n<\/div>\n\n\n\n
<\/div>\n\n\n\n

Katerih je pet delov povzetka?<\/h2>\n\n\n\n

Pet delov povzetka je naslednjih: uvod<\/strong>, raziskovalni pomen<\/strong>, metodologija<\/strong>, rezultati <\/strong>in . sklep<\/strong>. Vse so navedene v nadaljevanju, da jih boste bolje razumeli:<\/p>\n\n\n\n

Uvod<\/h3>\n\n\n\n

Prvi del povzetka je kratko in vabljivo besedilo, ki \u017eeli pritegniti pozornost bralca. Dobro napisan uvod lahko bralca resni\u010dno prepri\u010da, da se poglobi v va\u0161 izvle\u010dek.<\/p>\n\n\n\n

Pomen raziskav<\/h3>\n\n\n\n

Obi\u010dajno je to odgovor na vpra\u0161anje: \"Zakaj ste opravili to raziskavo?\".<\/p>\n\n\n\n

Metodologija<\/h3>\n\n\n\n

Kratek prostor za razlago, kaj ste naredili med analizo in katere metode ste uporabili za pridobitev ustreznih rezultatov.<\/p>\n\n\n\n

Rezultati<\/h3>\n\n\n\n

Ta del lahko uporabite za predstavitev svojih odkritij ali pojasnitev prednosti svoje metode na podlagi rezultatov.<\/p>\n\n\n\n

Zaklju\u010dek<\/h3>\n\n\n\n

Na koncu je del, v katerem na kratko opi\u0161ete pomen in vpliv va\u0161ih podatkov ter njihov prispevek k dejanskim ugotovitvam.<\/p>\n\n\n\n

Strokovni nasveti za pisanje povzetka za raziskovalni \u010dlanek<\/h2>\n\n\n\n