{"id":15992,"date":"2022-07-12T12:01:57","date_gmt":"2022-07-12T15:01:57","guid":{"rendered":"https:\/\/mindthegraph.com\/blog\/conceptual-analysis-research-copy\/"},"modified":"2024-12-05T15:32:54","modified_gmt":"2024-12-05T18:32:54","slug":"how-to-write-a-hypothesis","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/mindthegraph.com\/blog\/sl\/kako-napisati-hipotezo\/","title":{"rendered":"Kako napisati hipotezo"},"content":{"rendered":"

Hipoteza je preprosto izjava, ki jo je mogo\u010de preveriti, da bi na\u0161li odgovor na dolo\u010deno vpra\u0161anje; formalizirana hipoteza prisili k razmi\u0161ljanju o tem, kak\u0161ne rezultate lahko pri\u010dakujemo v poskusu. <\/p>\n\n\n\n

Hipotezo je zato mogo\u010de uporabiti za skoraj vse, na primer za preverjanje razli\u010dnih rezultatov pri vsakodnevnih opravilih, opredelitev mo\u017enega konca v raziskavi, oblikovanje osnove za znanstveni poskus itd. <\/p>\n\n\n\n

V tem \u010dlanku boste spoznali razloge zanjo, razli\u010dne vrste hipotez in kako napisati hipotezo<\/strong> jasneje.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je hipoteza?<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Hipoteza je metoda napovedovanja, poskus iskanja odgovora na nekaj, kar \u0161e ni bilo preverjeno, zamisel ali predlog, ki temelji na omejenih dokazih. <\/p>\n\n\n\n

V ve\u010dini primerov to pomeni, da je treba predlagati razmerje med dvema spremenljivkama (ali ve\u010d): neodvisno spremenljivko (uvedena sprememba) in odvisno spremenljivko (ukrep). Predpostavimo na primer, da ste navajeni, da se pred testom u\u010dite vso no\u010d, vendar ste vedno preve\u010d utrujeni, da bi jasno razumeli snov, zaradi \u010desar imate slabe ocene. <\/p>\n\n\n\n

Hipoteza je torej, da \u010de se boste u\u010dili \u010dez dan, boste razumeli predmet in posledi\u010dno prejeli dobro oceno. V tem primeru je neodvisna spremenljivka \u010das \u0161tudija, odvisni spremenljivki pa sta razumevanje predmeta in ocena. <\/p>\n\n\n\n

Kot vidite, se hipoteza lahko uporablja v skoraj vseh primerih, vendar jo najpogosteje najdemo v raziskovalnih \u010dlankih ali znanstvenih poskusih. <\/p>\n\n\n\n

Pri pisanju hipoteze je treba biti previden in temeljit, preden jo za\u010dnemo zapisovati. Ker je treba vsako hipotezo dokazati z dejstvi, neposrednim testiranjem in dokazi s podatki, lahko \u017ee manj\u0161e napake ali nesporazumi pri oblikovanju hipoteze negativno vplivajo na kakovost va\u0161e raziskave in njene poznej\u0161e rezultate. <\/p>\n\n\n\n

Vrste raziskovalnih hipotez in primeri<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

Na voljo so razli\u010dne vrste hipotez, ki so odvisne od narave ali namena hipoteze, ne glede na to, ali gre za raziskavo ali znanstveni poskus. <\/p>\n\n\n\n

Preden se lotimo kako napisati hipotezo<\/strong>, zato si oglejmo razli\u010dne vrste in ugotovimo, katera je najprimernej\u0161a za vas. <\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a>
prek GIPHY<\/em><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n

Enostavna hipoteza<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Pri preprosti hipotezi se preverja in eksperimentira le odnos med dvema spremenljivkama: neodvisno in odvisno spremenljivko. Kot smo \u017ee prej prikazali na primeru \u0161tudijskega \u010dasa in ocen.<\/p>\n\n\n\n

Kompleksna hipoteza<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Kompleksnej\u0161a hipoteza vklju\u010duje razmerje med ve\u010d kot dvema spremenljivkama, recimo: dve neodvisni spremenljivki in ena odvisna spremenljivka ali obratno. <\/p>\n\n\n\n

\n

Primer:<\/strong> Ve\u010dja rev\u0161\u010dina, ve\u010dja nepismenost v dru\u017ebi, ve\u010dja bo tudi stopnja kaznivih dejanj.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Ni\u010delna hipoteza<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Ni\u010delna hipoteza, skraj\u0161ano H0, je hipoteza, v kateri med spremenljivkama ni povezave. <\/p>\n\n\n\n

\n

Primer:<\/strong> Rev\u0161\u010dina nima nobene zveze s stopnjo kriminala v dru\u017ebi.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Alternativna hipoteza<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

V povezavi z ni\u010delno hipotezo se uporablja alternativna hipoteza (H1 ali HA). Ta hipoteza je obratna od ni\u010delne hipoteze, kar pomeni, da mora biti resni\u010dna samo ena. <\/p>\n\n\n\n

\n

Primer:<\/strong> Rev\u0161\u010dina je vzrok za stopnjo kriminala v dru\u017ebi.<\/em><\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

\"\"<\/a><\/figure>\n\n\n\n

Sestavljena hipoteza<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Sestavljena hipoteza je hipoteza, ki ne napoveduje natan\u010dnih parametrov, porazdelitve ali razpona odvisne spremenljivke. <\/p>\n\n\n\n

Pogosto bi napovedali natan\u010den izid. \"23-letni mo\u0161ki so v povpre\u010dju visoki 189 cm,\" na primer. Tu navajamo natan\u010den parameter. Zato hipoteza ni sestavljena. <\/p>\n\n\n\n

Vendar pa ne moremo vedno natan\u010dno postaviti hipoteze. V teh primerih lahko re\u010demo: \"V povpre\u010dju so 23-letni mo\u0161ki ne<\/em> 189 cm visok.\" Za povpre\u010dno vi\u0161ino 23-letnih mo\u0161kih nismo dolo\u010dili razpona porazdelitve ali natan\u010dnih parametrov. Zaradi tega smo uvedli sestavljeno hipotezo in ne natan\u010dne hipoteze. <\/p>\n\n\n\n

Alternativna hipoteza (kot je opisano zgoraj) je na splo\u0161no sestavljena, saj je opredeljena kot kar koli drugega kot ni\u010delna hipoteza. Ker to \"karkoli razen\" ne dolo\u010da parametrov ali porazdelitve, je to primer sestavljene hipoteze.<\/p>\n\n\n\n

Logi\u010dna hipoteza<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Hipoteza, ki jo je mogo\u010de logi\u010dno preveriti, se imenuje logi\u010dna hipoteza. Logi\u010dna hipoteza torej brez dejanskih dokazov predlaga povezavo med spremenljivkami. <\/p>\n\n\n\n

\n

Primer:<\/strong> Aligatorji imajo zelene luske, zato so imeli zelene luske najverjetneje tudi njim sorodni dinozavri. Ker pa so vsi izumrli, se moramo zana\u0161ati na logiko in ne na empiri\u010dne podatke.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Empiri\u010dna hipoteza<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Empiri\u010dna hipoteza je nasprotna logi\u010dni hipotezi. To je hipoteza, ki se trenutno preverja z znanstveno raziskavo in temelji na konkretnih podatkih. Znana je tudi kot \"delovna hipoteza\".<\/p>\n\n\n\n

\n

Primer:<\/strong> \u017divljenjska doba krav se skraj\u0161a, \u010de jih hranimo z 1 kilogramom koruze na dan.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Statisti\u010dna hipoteza<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Statisti\u010dna hipoteza uporablja reprezentativne statisti\u010dne modele za sklepanje o ve\u010djih populacijah. Namesto da bi testirali vse, testirate podskupino, preostalo pa posplo\u0161ite na podlagi predhodno zbranih podatkov. <\/p>\n\n\n\n

\n

Primer: <\/strong>Naravno rde\u010de lase ima pribli\u017eno 2% svetovnega prebivalstva.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Hipoteza o smeri<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Smerna hipoteza napoveduje, ali bo u\u010dinek posega pozitiven ali negativen, \u0161e pred samim testom. <\/p>\n\n\n\n

\n

Primer: <\/strong>Ali de\u017eevno vreme vpliva na koli\u010dino zmerno do visoko intenzivne vadbe na teden? De\u017e pozitivno vpliva na koli\u010dino zmerne do intenzivne vadbe, ki jo ljudje opravijo na teden.<\/p>\n<\/blockquote>\n\n\n\n

Kako napisati hipotezo <\/strong>v 6 korakih<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

1. Postavite vpra\u0161anje<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Pisanje hipoteze pomeni, da imate vpra\u0161anje, na katerega \u017eelite odgovoriti. Vpra\u0161anje mora biti neposredno, osredoto\u010deno in specifi\u010dno. Za la\u017ejo opredelitev tega vpra\u0161anja ga oblikujte s klasi\u010dnimi \u0161estimi besedami: kdo, kaj, kje, kdaj, zakaj ali kako. Vendar ne pozabite, da mora biti hipoteza izjava in ne vpra\u0161anje.<\/p>\n\n\n\n

2. Zbiranje primarnih raziskav<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Zbiranje osnovnih informacij o temi lahko zahteva branje ve\u010d knjig, znanstvenih revij, poskusov in opazovanj, lahko pa je tudi preprosto iskanje po internetu.<\/p>\n\n\n\n

Ne pozabite preu\u010diti svojih vpra\u0161anj z ve\u010d vidikov; nasprotujo\u010de si raziskave so lahko zelo koristne pri oblikovanju hipoteze; njihove ugotovitve lahko uporabite kot morebitne izpodbijalce in svojo \u0161tudijo oblikujete tako, da jih obravnavate.<\/p>\n\n\n\n

3. Opredelitev spremenljivk<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Ko dolo\u010dite, kak\u0161no bo vpra\u0161anje, morate dolo\u010diti neodvisne in odvisne spremenljivke ter vrsto hipoteze, ki se uporablja.<\/p>\n\n\n\n

4. Izpostavite jo v obliki izjave \u010de in potem<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Pri oblikovanju hipoteze je lahko koristna uporaba oblike \"\u010de - potem\". Na primer: \"\u010ce bom ve\u010d telovadil, bom shuj\u0161al. Ta oblika je lahko zapletena pri ve\u010d spremenljivkah, vendar je na splo\u0161no zanesljiv na\u010din izra\u017eanja vzro\u010dno-posledi\u010dne povezave, ki jo preverjate.<\/p>\n\n\n\n

5. Zberite ve\u010d podatkov, da doka\u017eete svojo hipotezo<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Prednost pred hipotezo ima odgovor na vpra\u0161anje in dokaz, da je pravilna ali napa\u010dna. Ko dolo\u010dite hipotezo in spremenljivke, lahko za\u010dnete s poskusi. V idealnem primeru boste zbrali podatke, ki bodo podprli va\u0161o hipotezo.<\/p>\n\n\n\n

6. Zapi\u0161ite ga<\/strong><\/h3>\n\n\n\n

Ko napi\u0161ete hipotezo, analizirajte vse zbrane podatke in pripravite zaklju\u010dke v obliki raziskovalnega dela.<\/p>\n\n\n\n

Sprostite mo\u010d infografike s storitvijo Mind the Graph<\/strong><\/h2>\n\n\n\n

To prilo\u017enost izkoristite za vklju\u010ditev vizualnega orodja v raziskovalno nalogo, ki vam bo pomagalo pojasniti hipotezo. Z znanstvenimi slikami in predlogami za infografike spremenite znanstvenike v oblikovalce, da pove\u010date vizualni u\u010dinek svoje raziskave.<\/p>\n\n\n\n

<\/div>\n\n\n\n
\n