Zgodovina ayahuasce se je za\u010dela pisati, ko je leta 1851 angle\u0161ki botanik<\/a> raziskovalec Richard Spruce je pisal o uporabi iste me\u0161anice rastlin pri razli\u010dnih plemenih v Ju\u017eni Ameriki, ki je postala znana kot ayahuasca.<\/p>\n\n\n\n Kljub temu mojstri tega napitka trdijo, da so ayahuasco uporabljali \u017ee dolgo pred letom 1851, in sicer 2.000 let pred na\u0161im \u0161tetjem.<\/p>\n\n\n\n Andski staroselci, ki \u017eivijo v razli\u010dnih dr\u017eavah Ju\u017ene Amerike, kot so Peru, Bolivija, Argentina in \u010cile. Govorci ke\u010duan\u0161\u010dine pojasnjujejo, da ime ayahuasca pomeni duh, prednik (aya-) in trta (-huasca). Z drugimi besedami, trta duhov.<\/p>\n\n\n\n Poleg tega so samo v Ju\u017eni Ameriki ugotovili, da 72 domorodnih plemen uporablja ayahuasco v razli\u010dnih kulturnih okoljih.<\/p>\n\n\n\n V vsakem kontekstu ima \u010daj druga\u010dno ime, na primer: yap\u00e9, caapi, natema, pind\u00e9, kahi, mihi, d\u00e1pa, bejuco de oro, trta zlata in trta du\u0161e.<\/p>\n\n\n\n \u010caj je narejen iz dveh avtohtonih amazonskih rastlin. Lubje in stebla Banisteriopsis caapi<\/em> vrste in Psychotria viridis <\/em>listi.<\/p>\n\n\n\n Organski material se dolgo razkuha, da se iz njega izlo\u010dijo vse \u017eelene snovi. Iz B. caapi<\/em> iz lubja in stebel pridobivajo tri pomembne alkaloide, imenovane harmine<\/strong>, harmaline<\/strong>in tetrahidroharmina<\/strong>. Ta kemi\u010dna snov vsebuje tricikli\u010dno strukturo, znano kot \u03b2-karbolinski alkaloidi.<\/p>\n\n\n\n Medtem je iz P. viridis<\/em> listov, se pridobi znani psihoaktivni alkaloid, znan kot DMT,<\/strong> kratko ime za N,N-dimetiltriptamin<\/strong>. Vse te alkaloidne snovi so odgovorne za u\u010dinke ayahuasce.<\/p>\n\n\n\n V religiji in avtohtonih kulturah ima ayahuasca pomen \u010darobnega opojnega \u010daja bo\u017eanskega izvora.<\/p>\n\n\n\n Njegovo u\u017eivanje je opisano kot za\u010dasna lo\u010ditev du\u0161e od telesa in vrnitev s svetim znanjem. Poleg tega je namenjen zdravljenju telesa, du\u0161e in uma.<\/p>\n\n\n\n Je tudi simbol verske predanosti pri verskih obredih.<\/p>\n\n\n\n \u010ceprav je psihoaktivna snov ayahuasca, DMT, od leta 1971 do danes globalno prepovedana z Mednarodno konvencijo o psihotropnih snoveh, brazilska vlada od leta 1989 dovoljuje uporabo in u\u017eivanje tega napitka le v verskem kontekstu in obrednih praksah. <\/p>\n\n\n\n To je morda vplivalo na to, da se je ta praksa raz\u0161irila in raz\u0161irila na ve\u010d razli\u010dnih krajev po svetu. Na primer, \u0161ele sredi tridesetih let 20. stoletja so se verske skupine, kot je Santo Daime, razvile kot neodvisna verska identiteta, ki je vklju\u010devala \u010daj. <\/p>\n\n\n\n Zaradi bolj\u0161e kakovosti \u017eivljenja psihiatri\u010dnih bolnikov z depresijo, anksioznostjo in te\u017eavami z odvisnostjo po pitju tega napitka so raziskovalci izvajali \u0161tudije, v katerih so si ayahuasco podrobno ogledali.<\/p>\n\n\n\n Da bi ugotovili, ali je \u010daj varen za redno pitje, so raziskovalci izvedli \u0161tudije o sestavi ayahuasce in koncentraciji snovi.<\/p>\n\n\n\n Poleg tega so raziskovalci poudarili, da se lahko pripravki na rastlinski osnovi razlikujejo glede na kraje in kulture. To lahko vpliva na njegovo sestavo, videz, okus in celo u\u010dinke. Zato je te\u017eko ugotoviti, ali je vsak pripravek ayahuasce varen.<\/p>\n\n\n\n A \u0161tudija, objavljena leta 2020, je opravila kvantitativno in kvalitativno analizo makro- in mikrokomponent v 19 vzorcih ayahuasce, ki so jih uporabljale verske skupine v Braziliji.<\/a><\/p>\n\n\n\n V raziskavi so ugotavljali koncentracije mikro- in makroanorganskih elementov v teh vzorcih, da bi ugotovili, ali je u\u017eivanje te pija\u010de resni\u010dno varno, \u010de jo u\u017eivamo redno ali naenkrat.<\/p>\n\n\n\n Analizirani vzorci so vsebovali kalcij, magnezij, kalij, fosfor, mangan, cink, aluminij in \u017eelezo. Vse koncentracije so bile znotraj priporo\u010denih mejnih vrednosti na dan. V \u0161tudiji je bil \u010daj ozna\u010den kot varen za prehrano ljudi.<\/p>\n\n\n\n \u0160e en \u0161tudija, objavljena v reviji Journal of Psychoactive Drugs leta 2020,<\/a> je bil tudi cilj analizirati in primerjati snovi, ki jih vsebujejo vzorci ayahuasce z razli\u010dnih lokacij.<\/p>\n\n\n\n Snovi DMT, tetrahidroharmin in harmin so bile v vzorcih prisotne v razli\u010dnih koncentracijah. V splo\u0161nem so si sledile po vrstnem redu koncentracij: Harmina in tetrahidroharmina so bile koncentracije ve\u010dje od DMT, DMT pa je bil ve\u010dji od Harmina. Koncentracije harmina in tetrahidroharmina so bile pribli\u017eno 1318 mg\/L oziroma 995 mg\/L. Koncentracija DMT in harmalina je bila 764 mg\/L oziroma 85 mg\/L. <\/p>\n\n\n\n Znanstveniki so \u0161e vedno na za\u010detku poti k bolj\u0161emu razumevanju tega \u010daja na rastlinski osnovi, imenovanega ayahuasca. \u010ceprav se ta napitek uporablja \u017ee toliko let, \u0161ele zdaj \u0161tudije ka\u017eejo varnost tega napitka.<\/p>\n\n\n\n U\u017eivanje ayahuasce ne povzro\u010da psiholo\u0161kih, nevropsiholo\u0161kih, psihiatri\u010dnih ali fizi\u010dnih patologij in velja za dokaj varno u\u017eivanje. <\/p>\n\n\n\n Razen tega razprave in zanimivi podatki o molekuli DMT silijo znanstvenike, da se posve\u010dajo neposredno samo tej molekuli, vendar je to tema za drug prispevek. <\/p>\n\n\n\n Reference<\/strong><\/p>\n\n\n\n GROB, C. et al. Human Psychopharmacology of Hoasca, A Plant Hallucinogen Used in Ritual Context in Brazil. \u010casopis za \u017eiv\u010dne in du\u0161evne bolezni<\/strong>, v. 184, str. 86-94, 1 mar. 1996<\/a>. <\/p>\n\n\n\n GUIMAR\u00c3ES, I. C.; T\u00d3FOLI, L. F.; SUSSULINI, A. Dolo\u010ditev elementne sestave ayahuasce in ocene glede varnosti za potro\u0161nike. Raziskave biolo\u0161kih elementov v sledovih<\/strong>, v. 199, \u0161t. 3, str. 1179-1184, 1 mar. 2021. <\/a><\/p>\n\n\n\n SARRIS, J. et al. Uporaba ayahuasce in poro\u010dani u\u010dinki na simptome depresije in anksioznosti: Mednarodna prese\u010dna \u0161tudija 11 912 potro\u0161nikov. Journal of Affective Disorders Poro\u010dila<\/strong>, v. 4, str. 100098, 1 abr. 2021. <\/a><\/p>\n\n\n\n SHANON, B. Os conte\u00fados das vis\u00f5es da ayahuasca. Mana<\/strong>, v. 9, \u0161t. 2, str. 109-152, izid. 2003. <\/a><\/p>\n\n\n\n \u010ce ste vedeli, lahko v platformi Mind the Graph poleg infografik, grafi\u010dnih izvle\u010dkov in predstavitev ustvarjate tudi grafe. Da, da, prav ste prebrali!<\/p>\n\n\n\n Preberite, kako lahko svojemu delu dodate grafikon v videoposnetku, ki ga je pripravil kliknite tukaj<\/a>. Nato za\u010dnite svoj projekt znanstvenega oblikovanja s klikom na tukaj<\/a>!<\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V zadnjih nekaj letih je zanimanje za psihoaktivni \u010daj ayahuasca mo\u010dno naraslo. Znanstvena skupnost in splo\u0161na javnost sta \u010daj odkrivali zaradi njegovih o\u010ditnih koristi pri psihiatri\u010dnih motnjah. Ayahuasca naj bi imela pri tistih, ki so se sre\u010dali s tem napitkom, antidepresivne in anksioliti\u010dne u\u010dinke ter u\u010dinke proti zasvojenosti. [...]<\/p>","protected":false},"author":18,"featured_media":13068,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":[],"categories":[66,959,958,28],"tags":[96,51,554,964,775],"yoast_head":"\n![](\"https:\/\/lh6.googleusercontent.com\/qd9bF6cZibwVnoReAM5iNH_OJT-Fq8oHkel9vZdqyWqUYNH_A6feUuGwnSuZBUfOTlhRiwV7ZI86_675kuDbpmHQR2AdLS4vrMSkFOvNEGXTvRbvjiF6EryAiGL7k_Ybzxjr0d-y\")
![\"](\"https:\/\/mindthegraph.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2021\/06\/preview-340939-1-1024x878.png\")
<\/a><\/figure>\n\n\n\n