Pridelava hrane ni edini cilj metode agrogozdarstva, saj je tudi zelo uporabno orodje za obnovo degradiranih obmo\u010dij z namenom, da se zemlji vrnejo njene proizvodne sposobnosti. <\/p>\n\n\n\n
Za to metodo so zna\u010dilni organizacija, povezovanje, ravnovesje in ohranjanje energije v okolju, kar omogo\u010da delovanje ekosistema v naravni konfiguraciji. <\/p>\n\n\n\n
V praksi se rastline gojijo v obliki gozda, kjer so rastline razli\u010dnih velikosti in zna\u010dilnosti pome\u0161ane druga ob drugi. Zaradi tak\u0161ne razporeditve za\u010dne ekosistem \u017eiveti in rasti v sinergiji, pri \u010demer si delijo hranila in vodo ter se medsebojno \u0161\u010ditijo pred boleznimi. Tako se majhen ekosistem spremeni v velik gozd, v katerem je vse povezano.<\/p>\n\n\n\n
\"Brez kmetov ni hrane, kmetijskega poklica ne spodbujajo v \u0161olah, niti v dru\u017eini, ker je to te\u017eko \u017eivljenje, zemlja se zaradi na\u010dina kmetovanja hitro uni\u010duje, vsako leto je slab\u0161a. <\/p>\n\n\n\n
Na kraju, kjer je vsako leto bolje, pa se ustvari nekak\u0161na spirala rasti,\" pravi Marsha Hanzi in primerja monokulturo in agrogozdarstvo. Marsha je Severnoameri\u010danka, ki \u017eivi v mestu Mariz\u00e1 v zvezni dr\u017eavi Bahia v Braziliji. Je odgovorna za kmetijo Epicentro.<\/a>, obmo\u010dje, ki ga je s sodelavci uspe\u0161no obnovila z uporabo agrogozdarstva. <\/p>\n\n\n\n Kme\u010dka zemlja se je iz pe\u0161\u010dene spremenila v bogato in zelo rodovitno zemljo, kar ka\u017ee, da bi morali kmetje in poljedelci agrogozdarstvu nameniti ve\u010d pozornosti.<\/p>\n\n\n\n Pri monokulturnem gojenju se tla degradirajo, saj med \u017eetvijo izgubljajo hranila, poleg tega pa se uporabljajo pesticidi in kemi\u010dna gnojila, ki prav tako vplivajo na kakovost tal, zaradi \u010desar so ta slaba in se vsako sezono te\u017eko obnavljajo.<\/p>\n\n\n Po drugi strani pa agrogozdarstvo ne uporablja pesticidov ali drugih kemikalij, kar ima nasprotni u\u010dinek od monokultur, saj se tla ob vsakem novem pridelku zelo obogatijo zaradi razpolo\u017eljivosti preostale organske snovi - pove\u010da se koli\u010dina ogljika na povr\u0161ini tal, v rastlinah in s tem v okolju. <\/p>\n\n\n\n Na ta na\u010din nastane vodni krog, ki ekosistemu omogo\u010di, da sam vzdr\u017euje proizvodnjo vode in je ne le porablja. <\/p>\n\n\n\n Vse to pove\u010duje biotsko raznovrstnost, v tleh se zadr\u017ei ve\u010d hranilnih snovi, spremeni se mikroklima in pove\u010da se relativna vla\u017enost.<\/p>\n\n\n\n Glavni cilji agrogozdarstva so: ustvariti ve\u010d \u017eivljenja, ve\u010djo rodovitnost tal in okolje, ki naravno uspeva.<\/p>\n\n\n\n Ve\u010d pozitivnih razlogov za izvajanje agrogozdarstva je:<\/p>\n\n\n\n - Zmanj\u0161anje stro\u0161kov sajenja in vzdr\u017eevanja<\/p>\n\n\n\n - Pove\u010danje dohodka kme\u010dkih dru\u017ein<\/p>\n\n\n\n - Izbolj\u0161anje kakovosti hrane,<\/p>\n\n\n\n - Zmanj\u0161anje erozije tal<\/p>\n\n\n\n in kot je bilo re\u010deno prej,<\/p>\n\n\n\n - Obnova degradiranih obmo\u010dij.<\/p>\n\n\n Henrique Souza, brazilski agrogozdarski kmet, Ernstov prijatelj, iz Bahie v Braziliji, je lastnik \u0161e enega uspe\u0161nega primera agrogozdarske kmetije.<\/a> <\/p>\n\n\n\n V dokumentarnem filmu z naslovom Knjiga o naravi<\/a> pojasnjuje, da je \"sintrofi\u010dno kmetijstvo nasprotje entropiji, ki s\u010dasoma iz\u010drpava zemljo, ki postane brez hranilnih snovi, v sintrofi\u010dnem sistemu pa z ve\u010djim delom, razvojem in odnosom do teh virov ti viri rastejo in se pove\u010dujejo v vseh pogledih.\"<\/p>\n\n\n\n \u010cas je, da za\u010dnemo uresni\u010devati alternativne na\u010dine \u017eivljenja, ki ne povzro\u010dajo \u0161kode ali onesna\u017eevanja na\u0161ega planeta. <\/p>\n\n\n\n Monokultura dolgoro\u010dno ni trajnostna mo\u017enost proizvodnje, saj porablja veliko virov tal, ne da bi jih vra\u010dala, in za seboj pu\u0161\u010da slabo okolje. <\/p>\n\n\n\n Zato agrogozdarstvo ne bogati le tal, ampak tudi celoten ekosistem, poleg tega pa pomaga revnim okoljem, da si opomorejo in ponovno postanejo produktivna.<\/p>\n\n\n\n Agrogozdarstvo, ta novi pristop - metodologija, ki jo navdihuje narava -, je lahko pomemben korak k zmanj\u0161anju te\u017eav, kot so podnebne spremembe, degradacija tal in transgeni pridelki, ter ponuja in ustvarja pozitivnej\u0161i u\u010dinek na svetovni ravni. Vsak dan je dan sprememb. Zato za\u010dnimo zdaj.<\/p>\n\n\n\n ___<\/p>\n\n\n\n Z orodji platforme Mind the Graph lahko ustvarite vsako infografiko, ki vam pride na misel. Znanstvenike spremenimo v oblikovalce in tako pove\u010damo njihov u\u010dinek.<\/p>\n\n\n\n Vi, znanstvenik, ki sodeluje z botanika<\/a>, prehrana<\/a>, entomologija<\/a>ali vede o Zemlji<\/a>, so na platformi na voljo pripravljene ilustracije, ki jih lahko uporabite pri svojem delu. <\/p>\n\n\n\n S \u010dudovitimi natan\u010dnimi ilustracijami lahko pove\u010date u\u010dinek svojega dokumenta ali predstavitve in izbolj\u0161ate svoje delo. <\/p>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/mindthegraph.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2021\/02\/monoculture.png\")
<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/mindthegraph.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2021\/02\/agroforestry.png\")
<\/a><\/figure><\/div>\n\n\n